Zaradi naravne nesreče, ki je prizadela Slovenijo, delovna zakonodaja daje več možnosti, kako urejati odsotnost, ko delavci bodisi niso mogli priti na delo bodisi so prišli, pa so zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali z njimi povezanih dogodkov oziroma okoliščin odšli predčasno, kakor tudi odsotnost v prihodnjih dneh.

POZOR: Država obljublja nove, podobne, ukrepe, kot pa so veljali v času epidemije covid. Ko bo znano kaj več, vas o tem obvestimo. 

• odsotnost z dela zaradi višje sile,
• odsotnost z dela zaradi posebnih okoliščin (hujša nesreča, ki zadane delavca),
• čakanje na delo, ko delodajalec ne more zagotavljati dela,
• izraba letnega dopusta in
• neplačani dopust.

Z vidika organizacije dela pa sta pomembni predvsem možnosti:

• začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu in
• odreditev dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreče.

Delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile
V primeru zadnjih dogodkov, ko so vremenske razmere prizadele območje celotne države, je delavec, ki dela ne more opravljati zaradi višje sile, upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.

Odsotnost zaradi osebnih okoliščin
V posameznih primerih se lahko uporabi odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin, med katere zakon izrecno določa primer "hujše nesreče, ki zadane delavca". Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela po tem členu do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, zaradi hujše nesreče, ki ga zadane pa najmanj en delovni dan. Na podlagi te določbe ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela za en dan, daljše odsotnosti iz tega naslova pa so lahko morebiti urejene v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca.

Čakanje na delo
Če delavcu ni mogoče zagotavljati dela iz poslovnega razloga, se ga lahko napoti na čakanje na delo doma. Gre za ukrep, pri katerem ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov od osnove. Osnova je določena v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.
Odreditev začasnega čakanja na delo, ki lahko traja največ 6 mesecev v posameznem koledarskem letu, mora biti podana v pisni obliki in se lahko delavcu pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Ob tem je treba poudariti še, da mora v času napotitve na čakanje na delo delavec biti na voljo delodajalcu, če se pojavi potreba po vrnitvi na delo.

Izraba letnega dopusta
Delavec in delodajalec se lahko za namen odsotnosti z dela dogovorita o izrabi letnega dopusta. Okoliščine, ki jih mora upoštevati delodajalec so potrebe delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter družinske obveznosti delavca.

Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače - tako imenovani izredni neplačani dopust
Neplačana odsotnost (tako imenovani neplačani dopust, izredni dopust) je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca, zato je delodajalec ne more odrediti enostransko.

Začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu
Sistem urejanja delovnih razmerij omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oziroma na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin.

Dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče
Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda.

Vir: Svetovanje.si, 7.8.2023