V skladu zakonom se s 1. januarjem 2024 ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvaja obvezni zdravstveni prispevek. Zaposlenim se bo prispevek tako obračunal že pri plači, posledično bodo višji kompletni prispevki pri izplačilu plač, zaposleni pa bodo dobili na svoj TRR manj.

Naša ideja, ko smo se pred leti začeli ukvarjati s to idejo je bila, da ne izgubljamo energije s filozofiranjem zakaj je tako, kaj bi moralo biti, da ne bi bilo tako, ipd, itd… ampak zberemo pomoč od ljudi, ki verjamejo in lahko pomagajo in jo spravimo do ljudi, ki jo potrebujejo. PIKA. Tega se bomo držali tudi v bodoče.

Enostavno in čisto preprosto : eden za drugega.
 

Vsakemu vojnemu veteranu pripada pravica do brezplačnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja (ob upoštevanju potrjenega statusa vojnega veterana) ko enkrat dopolni 50 let ali pa v primeru izgube delovne nezmožnosti (za to potrebujete potrdilo ZPIZ-a) in istočasne upravičenosti do veteranskega dodatka. 

Vsi vojni veterani s potrjenim statusom in starejši od 50 let, imajo od 01.01.2021 brezplačno dodatno zdravstveno zavarovanje.

Zaradi dviga stroškov dela, podražitev energentov, živil, splošne inflacije... se dražijo tudi vrtci. Osnovno ceno vrtcev določajo občine vsaka zase. Ceno vrtčevskega programa po pravilu predlaga vrtec, ki pripravi kalkulacije, na osnovi teh pa cene potrdi občina oziroma občinski svet.

Cena programa vrtca je sestavljena iz stroškov dela zaposlenih v vrtcu, to je večji del- med 70 in 80 odstotki celotne cene, stroškov materiala, storitev in stroška živil za otroke. Občina lahko sprejme tudi različne cene programov za različne vrtce v občini. Cene se razlikujejo glede na vrsto programa, starostno kategorijo, sestavo oddelkov.

Kot smo že poročali, z 20. novembrom vstopi v veljavo nov zakon, ki delodajalcem nalaga nove obveznosti na področju beleženja evidenc dela. Podjetja bodo morala z 20. novembrom vpisovati točen čas prihoda in odhoda, odmore (ali ga je delavec izrabil ali ne in v kakšnem trajanju), prav tako bo treba voditi ure, ki jih bo delavec opravil v posebnih pogojih dela (dodatke za morebitno nočno, nedeljsko, izmensko, praznično delo ...), in tudi delovni čas, če je ta neenakomerno ali začasno prerazporejen.

Delodajalci so bili dolžni voditi evidenco o izrabi delovnega časa že 17 let, pri čemer so podjetja z določenimi specifikami delovnega časa že pred tem oblikovala pravilnike o delovnem času.

Ali je zaradi sprememb zakonodaje nujno zapisati pravilnik?