Zakonito in pravočasno izpolnjevanje in plačevanje davčnih obveznosti predstavlja osnovno obveznost in odgovornost strank v davčnih postopkih. Kljub načelni obveznosti plačati le toliko davka ter na način in v rokih, določenih z zakonom ali akti na podlagi zakona, imajo davčni zavezanci, ki se nahajajo v finančni stiski, pravico do obročnega odplačevanja, odloga ali celo do odpisa davka.
Odlog oziroma obročno odplačevanje davka predstavlja za davčnega zavezanca ugodnejši način odplačevanja davka, z odpisom pa njegova davčna obveznost v celoti ali delno preneha. V zvezi s tem imajo davčni zavezanci različne možnosti:
1. Obročno odplačilo davka na največ 3 mesečne obroke (za fizične osebe);
2. Odpis, delni odpis, odlog za obdobje največ 24 mesecev oziroma obročno odplačilo davka na največ 24 mesečnih obrokov v primeru ogroženosti preživljanja (za fizične osebe);
3. Odlog za obdobje največ 24 mesecev oziroma obročno odplačilo davka na največ 24 mesečnih obrokov v primeru hujše gospodarske škode (za poslovne subjekte);
4. Obročno odplačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih ob predložitvi pravnomočnega sklepa, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju (za poslovne subjekte);
5. Odlog za obdobje največ 24 mesecev oziroma obročno plačilo davka na največ 24 mesečnih obrokov v primeru predložitve ustreznega instrumenta zavarovanja (za vse davčne zavezance).
Z dnem 6. 11. 2016, ko stopi v veljavo novela Zakona o prekrških (ZP-1J), se bo pristojnost za odločanje o vlogah za obročno plačilo glob in drugih prekrškovnih terjatev, iz prekrškovnih organov prenesla na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS).
Po trenutno veljavni ureditvi je moral storilec vlogo za obročno plačilo globe vložiti pri organu, ki je izrekel globo, in sicer do zapadlosti roka za plačilo globe. Po novi ureditvi pa bo mogoče prošnjo za obročno plačilo globe vložiti šele po odstopu zadeve v izterjavo, pri pristojnem finančnem uradu.
Prošnjo, ki bo vložena pri organu, ki je izrekel globo, bo prekrškovni organ poslal v pristojno reševanje FURS, in sicer skupaj s predlogom za izterjavo.
S spremembo se odpravlja tudi omejitev glede obročnega plačila, ki se nanaša na višino globe. Tako bo storilec lahko zaprosil za obročno plačilo ne glede na višino izrečene globe oz. drugih naloženih prekrškovnih terjatev, davčni organ pa bo lahko dovolil obročno plačilo v največ 12 mesečnih obrokih, pri tem pa bo smel znašati najmanjši obrok za fizično osebo in odgovorno osebo 20 evrov, za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost pa 200 evrov.
V kolikor obroki ne bodo poravnani, se bo globa izterjala po določbah zakona, ki ureja davčni postopek.
Če upravna izvršba ne bo uspešna, bo v določenih primerih možen poseben sodni postopek za nadomestitev neplačane in neizterljive globe z nadomestnim zaporom. Nadomestni zapor bo možen takrat, ko bo posamična globa oziroma seštevek dveh ali več glob, ki ne bodo nižje od 300 evrov, presegel 1.000 evrov. Za vsakih začetih 100 evrov globe bo sodišče določilo en dan zapora, vendar največ 90 dni.
V primerih, ko bo storilcu izrečenih deset ali več glob pod 300 evri, ki v skupnem seštevku znašajo najmanj 1.000 evrov, zneska pa ne bo mogoče izterjati v upravni izvršbi, bo sodišče prav tako za vsakih 100 evrov glob določilo dan zapora, vendar v tem primeru ne več kot 30 dni.
Določbe, ki urejajo roke za plačilo globe, obročno plačilo in način izterjave se uporabljajo tudi za stroške postopka o prekršku in odvzem premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska, medtem ko se določbe, ki urejajo nadomestni zapor, uporabljajo le za neplačano in neizterjano globo.
VIR: FURS