Če podjetje delavcu ne izplača regresa v skladu z zakonom, ga lahko doleti kazen od tri tisoč do 20 tisoč evrov.

Tista podjetja, ki tega še niste storila, imate do 1. julija čas, da svojim zaposlenim izplačate regres. Zakonodaja hkrati omogoča, da se v primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila regresa, vendar najpozneje do 1. novembra tekočega leta. A podjetju oziroma delodajalcu ni treba nikomur dokazovati, da je nelikvidno, saj tega nihče ne preverja.

Letošnja zakonsko določena višina regresa je 790,73 evra bruto. Kolektivna pogodba lahko določa tudi višji regres, ne pa tudi nižjega.

Krajši delovni čas, nižji regres
Če je nekdo zaposlen za krajši delovni čas ali pa ga v podjetju zaposlite med letom, mu morate izplačati sorazmeren del regresa. Če nekdo dela polovičen delovni čas, je torej upravičen do polovičnega regresa. Če nekdo v vašem podjetju dela tri mesece, mu morate izplačati četrtino celotnega regresa in tako naprej.

Seveda so tudi tu izjeme, denimo ko delavec dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu. Takrat mu morate izplačati celoten regres.

Na regres tudi dohodnina
Regres se šteje med dohodke iz delovnega razmerja in je obdavčen z dohodnino, ki se zaposlenemu odtegne ob izplačilu. Akontacija dohodnine se obračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Če pa regres preseže 70 odstotkov redne bruto mesečne plače predpreteklega meseca, se morajo na regres obračunati tudi prispevki.

Lahko regres izplačamo tudi kako drugače kot denarno?
Po zakonu o delovnih razmerjih lahko druga povračila stroškov v zvezi z delom in druge prejemke delavca izplačate tudi drugače kot z denarjem. A le, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.

Kazni do 20 tisočakov
Če podjetje delavcu ne izplača regresa v skladu z zakonom, ga lahko doleti kazen od tri tisoč do 20 tisoč evrov. Lani je inšpektorat za delo ugotovil 1.335 kršitev glede regresa. Med najpogostejšimi kršitvami, ki jih opažajo, je neplačevanje oziroma zamik pri plačilu regresa (torej tudi po skrajnem roku), pa tudi izplačevanje regresa v bonih, ko kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca, tega ne predvideva.

Vir: Finance, 16. 6. 2016, http://www.finance.si/, Avtor: Špela Mikuš