V skladu s 131. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delodajalec dolžan delavcu, ki mu pripada pravica do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Za leto 2016 je minimalna plača določena v višini 790,73 €.

Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Želite sodelovati z nami ? Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!

Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom Zakona o delovnih razmerjih.

Pravica do letnega dopusta

Kdaj pridobi delavec pravico do letnega dopusta je opredeljeno v 159. členu Zakona o delovnih razmerjih, kjer je določeno, da:

• delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja;
• letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne – torej 20 delovnih dni, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca;
• ima starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke,  pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta;
• ima delavec pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec lahko delavca obvesti tudi poelektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalagadelodajalec.

Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.

Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.

Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.

V skladu s 162. členom Zakona o delovnem razmerju je mogoče letni dopust izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna.

Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta.

Regres in prispevki

Prispevki za socialno varnost se obračunavajo in plačujejo pri regresih za letni dopust, v delu, ki presega 70% poprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji (če izplačujemo regres v mesecu aprila je vrednost, do katere se ne plačuje prispevkov v višini 1.091,85 €).

Če se izplačilo regresa opravi v dveh ali več delih, se ob izplačilunaslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvršiobračun prispevkov ter poračun plačanih prispevkov od posameznih delov regresaza letni dopust.

Regres in dohodnina

V skladu z Zakonom o dohodnini so  z dohodnino obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu.  Za dohodek po Zakonu o dohodnini se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Sem spada tako tudi dohodek iz zaposlitve.  Dohodek iz zaposlitve je dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi  - torej vključuje dohodek iz delovnega razmerja tudi regres za letni dopust.

Pri izračunu akontacije dohodnine od regresa je treba upoštevati določbe 127. člena (akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve) Zakona o dohodnini.

Če se dohodek iz zaposlitve, ki se všteva v davčno osnovo, izplača za več mesecev skupaj, se akontacija dohodnine izračuna od celotnega izplačila navedenega dohodka, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka, se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev (peti odstavek 127. člena ZDoh-2). Takšen način izračuna akontacije dohodnine velja samo za primer, če je regres bil dosežen pri oz. ga je izplačal delodajalec, ki je glavni delodajalec.

Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacijo dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračuna po stopnji 25% od davčne osnove iz prvega odstavka ZDoh-2 in brez upoštevanja olajšav po tretjem odstavku 127. člena ZDoh-2 (šesti odstavek 127. člena ZDoh-2).

Regres in davek od dohodka

V petem odstavku 35. člena (plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo) ZDDPO-2 je določeno naslednje:

»Regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračila stroškov v zvezi z delom, to so stroški prehrane med delom, prevoza na delo in z dela, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje ter povračila stroškov na službenem potovanju, to so:

1. dnevnica;
2. povračilo stroškov prevoza, vključno s povračilom stroškov za uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene (kilometrina);
3. povračilo stroškov za prenočišče, se priznajo kot odhodek v obračunanem znesku.«

ZDDPO-2 ne postavlja omejitev glede višine regresa do katere se ta prizna kot odhodek pri ugotavljanju davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. Posledično se strošek regresa prizna v (celotnem) znesku oziroma višini, kot je bil obračunan.

Vir: Portal FinD-INFO, 21. 4. 2016, findinfo.si, Avtor: Vesna Bartolj Maver