Novice

    Podjetje

    PRISTAR d.o.o.
    Podgorska cesta 40, 2380 Slovenj Gradec

    PE Ravne na Koroškem
    Koroška cesta 7
    2390 Ravne na Kor.

    Pristar Koroška d.o.o.
    Trg 36, 2391 Prevalje

    Davčna številka: 95580085
    TRR odprt pri SKB: 0317 5100 0265 760

    Hiter kontakt

    Strokovni kolegij

    Spoštovani obiskovalci spletne strani, naši sledilci, spoštovani/e poslovni partnerji.

    Tisti, ki nas natančneje spremljate veste, da v našem podjetju precej damo na to, da pravi čas sledimo novostim, torej posledično precej aktivno sodelujemo na strokovnih usposabljanjih, seminarjih, prav tako pa strokovne kolegije na tedenski in mesečni bazi opravimo tudi na podjetju.

    Odločili smo se, da bomo kratke zapiske pomembnih spoznanj delili z vami preko naše spletne strani in socialnih omrežij.

    Želite sodelovati z nami ? Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!

    Nekaj zanimivih tem najdete tukaj:

    DDV pri uvozu blaga iz tretjih držav

    DDV pri prometu z orodjem v lasti tujih zavezancev

    Stroški dnevnic in kilometrin

    Masažne storitve



    Oddaja kupljenega stanovanja v najem

    Minimalna plača 2016

     

    DDV pri uvozu blaga iz tretjih držav

    Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!

    Uvozniku, ki je identificiran za DDV v Sloveniji, po 01. juliju 2016 ne bo več treba plačati obračunanega DDV na carinski deklaraciji skupaj z uvoznimi dajatvami, ampak ga bo obračunal v rednem obračunu DDV.

    Pri uvozu blaga se ne bo več plačeval DDV, kot da je uvozna dajatev in se ne bo več potrebovala garancija za morebitni odlog plačila carinskega dolga, ki bi nastal zaradi DDV-ja. To bo predstavljalo veliko finančno razbremenitev, saj uvozniku ne bo več treba financirati uvoznega DDDV-ja, ampak si ga bo (če je zavezanec in izpolnjuje pogoje za odbitek) pri uvozu obračunal in hkrati tudi že odbil.

    DDV PRI PROMETU Z ORODJEM V LASTI TUJIH ZAVEZANCEV

    Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!

    Če slovenski zavezanec dobavi orodje, ki ostane na ozemlju Slovenije, mora vedno obračunati DDV. Čeprav lastnik tega orodja, ki je pri slovenskem proizvajalcu, postane tuji zavezanec, se mu samo zaradi tega še ni treba identificirati za DDV v Sloveniji. Ko pa se odloči da bo orodje prodal na ozemlju Slovenije, prenesel v državo članico EU, kjer ima sedež ali prodal drugemu zavezancu v drugo državo članico EU, na ozemlju Slovenije opravi obdavčljivo dobavo in se mora identificirati za DDV V Sloveniji.

    Dobava orodja, ki ostane na ozemlju Slovenije, je vedno obdavčena s slovenskim DDV, ne glede na to komu zavezanec (proizvajalec) orodje dobavi. Ker pa imajo v nekaterih državah članicah EU v zvezi s tem v svoji zakonodaji predpisane poenostavitve, tuji zavezanci želijo od slovenskih proizvajalcev prejeti račun za orodje brez slovenskega DDV. Še posebej to zahtevajo, kadar orodje ostane pri proizvajalcu, ki blago izdelano s tem orodjem, dobavlja lastniku orodja v drugo državo članici. S takimi poslovnimi modeli se srečujemo predvsem v avtomobilski industriji, pa tudi v industriji malih in velikih gospodinjskih aparatov ter na drugih področjih. Zalo pogosto so primeri, ko slovenski proizvajalec na tujčevem orodju proizvajajo dele za avtomobile, ki se dobavljajo v drugo državo članico, kjer se proizvajajo avtomobili.

    Orodje tu pomeni stroje, ki so velike vrednosti in ki jih slovenski proizvajalci običajno izdelujejo več mesecev skladno z a natančno specifikacijo, ki jo prejmejo od naročnika. Ko je stroj, izdelan, običajno ostane v prostorih slovenskega  proizvajalca in mu omogoča izdelovanje le določenih specifičnih izdelkov, ki jih naroča lastnik stroja. V nekaterih primerih pa je stroj sestavljen iz osnovnega dela, na katerem je pritrjeno posamezno orodje, ki se lahko po potrebi prilagodi tako, da omogoča proizvodnjo drugačnih izdelkov z istim strojem. Zato morajo proizvajalci v vsakem posameznem primeru presoditi, ali gre za izdelavo novega stroja oziroma orodja in s tem za dobavo blaga ali pa je obila opravljena le prilagoditev obstoječega orodja in je proizvajalec opravil le storitev (v davčno osnovo zanjo bo vključil tudi vrednost blaga, ki je bilo porabljeno pri prilagoditvi ali popravilu orodja). Od opredelitve transakcije med dobavo blaga oziroma storitev je seveda odvisna tudi obravnava transakcije z vidika DDV.

    Različni poslovni modeli in dogovori, ki se sklepajo med slovenskimi in tujimi zavezanci in vključujejo proizvodnjo blaga, dobavo izdelkov ter premike blaga po ozemlju Slovenije in v druge države, zahtevajo natančne razmislek glede davčne obravnave posamezne transakcije. Pogosto tuji zavezanci želijo sklepati posle skladno z njihovo zakonodajo o DDV in predvidevajo, da je studi slovenska popolnoma enaka tisti, ki velja v drugi državi članici. Vodnar Direktiva 2006/112/ES, ki je sicer obvezna za vse države članice, nekaterim od njih dopušča izjem in poenostavitve, ki po državah članicah niso enotne.

    Prodaja orodja na ozemlju slovenije         

    Če slovenski zavezanec izdela orodje skladno s specifikacijo tujega zavezanca in ga proda na ozemlju Slovenije mora obračunati slovenski DDV po splošni stopnji. Če proda tujemu zavezancu in gre blago v drugo članico EU ne potrebuje obračunati Slovenskega DDVja saj opravlja oproščene dobave po 46. členu Zakona o DDV (ZDDV-1)

    Orodje v lasti tujega zavezanca ostane v sloveniji

    Če tuji zavezanec kupo orodje od slovenskega zavezanca in pri tem orodje ostane na ozemlju Slovenije, plača slovenski DDV. Če tuji zavezanec, da v najem slovenskemu zavezancu, mora slovenski zavezanec narediti samoobdavčitev, tuji zavezanec pa izda račun brez DDVja.

    Vračilo ddv, ki ga je tujemu zavezancu obračunal slovenski proizvajalec

    Če tuji zavezanec prejme račun za orodje od slovenskega zavezanca in je na njem obračuna DDV, saj je orodje na ozemlju Slovenije, mora tuji zavezanec v svoji državi vložiti vlogo za vračilo DDVja preko elektronskega portala v svoji državi.

    Obveznost identifikacije za ddv tujega zavezanca

    Preden tuji zavezanec orodje za stalno prenese iz druge države članice v Slovenijo ali pa svoje orodje, ki je na ozemlju Slovenije, tukaj proda ali ga dobavi v drugo državo članico, se mora v Sloveniji identificirati za DDV, ker bo opravil obdavčljivo dobavo blaga.

    Če orodje po prodaji ostane v Sloveniji mora izdati račun z slovenskim DDVjem.

    Če orodja proda tujemu zavezancu v drugo državo članico in ga tja tudi odpelje izda račun brez DDV. Nanj napiše klavzulo Oproščeno DDV skladno s 46. členom ZDDV-1.

    Če orodje proda v tretjo državo, opravi izvoz blaga, ker je oproščena transakcija. Vložiti mora izvozno carinsko deklaracijo in o tem poročati v obračunu DDV.

    Nakup orodja od tujega zavezanca

    Slovenski zavezanec mora biti pri prejemu računa za blago od tujega zavezanca zelo previden. Čeprav prejme račun, na katerem je obračunan DDV, mora vedeti, od kod je bilo blago pripeljano v Slovenijo oziroma kje je blago, če gre za dobavo blaga brez prevoza. Če prejme račun za nakup blaga, ki je na ozemlju Slovenije, mora biti na računu slovenski DDV. Če pa je blago uvoženo iz druge članice mora narediti samoobdavčitev.

     

    Stroški dnevnic in kilometrin

    Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!

    Davčni organ preveri ali so potni nalogi sestavljeni kot verodostojne listine in ali je podpisan od vseh oseb (večkrat manjka podpis od odredbodajalca in žig družbe). Večkrat se zgodi, da na potnih nalogih ni napisane registrske številke avtomobila, ter priloženih dokaznih dokumentov. Večkrat so tudi manjkale dokazila o stroških na poti (kot so računi cestnin, parkirnin). Zgodilo se je tudi, da si je družba pisala potne naloge do Ljubljanske borze, davčni organ pa je pridobil podatke, da je posameznik dostopal preko trgovalnega sistema.

     

    Masažne storitve

    Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!

    Stranka je dokazovala, da je opravičena do masažnih storitev saj opravlja delo z strankami, ki je zelo stresno. Davčni organ je te stroške izločil, saj so opravičeni stroški samo tisti, ki jih predpisuje Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Če bi stranka pa obračunala boniteto zaposlenemu potem pa bi ti stroški lahko bili davčno priznani, saj bi bili obračunani prispevki in dohodnina

     

    Oddaja kupljenega stanovanja v najem
    Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!

    Stanovanjski prostori so namenjeni bivanju oseb, vendar jih podjetja kupujejo tudi za opravljanje dejavnost ali za nadaljnjo prodajo. V takem primeru si lahko odbijejo DDV. Če pa dajo stanovanje v najem osebam, ki ne morejo dati izjave po 45. členu Zakona o DDV pa morajo odbitek popraviti in vrniti odbiti DDV.

    Če zavezanec oddaja stanovanje osebam, ki lahko dajo izjavo po  45. členu Zakona o DDV in je uveljavil odbitek DDV. Nato pa najde novega najemnika, ki te izjave ne more dati mora popraviti odbitek DDVja glede na čas uporabe osnovnega sredstva. Letni popravek torej znaša 1/20 zneska DDV.

    Če najemnik zaračunava najemojemalcu obratovalne stroške (komunalne storitve, elektrika,…), si jih lahko odbije, če bo nato to tudi obračunal najemojemalcu in bo to tudi ločeno na računu. Če pa so obratovalni stroški vključeni v najemnino pa najemnik nima pravice do odbitka DDV, saj ga tudi ne zaračuna naprej.

    Minimalna plača 2016
    Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!

    Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače ali pa če delavec prejema nadomestilo za plačo – boleznina.  S 01.01.2016 je Zakon o minimalni plači iz zneska minimalne plače izvzel nekatere dodatke in sicer:

    • dodatek za nočno delo,
    • dodatek za delo v nedeljo ter
    • dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu 

    Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade.

    Minimalna osnova za obračun socialnih prispevkov je 52 % povprečne plače in znaša 800,93 € v letu 2016.

    Želite sodelovati z nami ? Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!