Stekla je javna razprava o modifikacij pokojninskega sistema
Ali naj se na hitro upokojite, če izpolnjujete en upokojitveni pogoj? Ne. Za to ni nobene potrebe, nova zakonodaja bo začela veljati okoli leta 2020, vpeljava bo postopna in bo vplivala na zavarovance, ki se bodo upokojili od leta 2040.

Kdaj bo nova pokojninska reforma sprejeta?
1 Marjan Papež, direktor Zpiza, je ob predstavitvi dokumenta povedal, da je zadovoljen z učinki reforme in da je likvidnost pokojninske blagajne dobra. Ker smo tako rekoč sredi leta 2016 in se javna razprava šele začenja, bi lahko besedilo zakona pričakovali nekje v letu 2017, sledita politična razprava in sprejetje. Medtem se lahko zgodi zamenjava vlade, zato je letnica 2019 oziroma 2020 povsem realna. Do tega leta je po Papeževih napovedih stanje v blagajni vzdržno.

Za koliko se bo podaljšala delovna doba?
2 To vprašanje je za večino zavezancev najbrž najpomembnejše, enoplastnega odgovora pa ni. V beli knjigi so pripravili štiri predloge, ki si jih lahko ogledate v grafiki. V grobem avtorji bele knjige pravijo, da bo treba delovno dobo podaljšati za dve do tri leta. V razpravi želijo najti formulo, kako bi podaljšanje življenjske dobe avtomatično vpeljali v zakonodajo.

Kaj novega bo vpeljano za zavarovance?
3 Vsako delo šteje, vključitev v zavarovanje na podlagi kateregakoli dohodka od dela (avtorski honorar); dvig najnižje zavarovalne osnove; izenačitev najnižje predpisane osnove za zavarovance in iskanje virov plačevanja prispevkov zunaj dela. Med predlogi ukrepov pišejo, da bi morali uvesti »posebni namenski davek na kapital, ki bi se preusmeril v prispevek države k financiranju pokojninske blagajne«.
Komentar: Dobiček pravnih oseb je 17-odstoten, izplačilo dividend pa 25-odstotno. Če prav razumemo predlog, bi kapital dodatno obdavčili. Ker minister za finance Mramor snuje davčne spremembe tudi na tem področju, se postavlja vprašanje, ali sta predloga sploh sinhronizirana.

Ali bom lahko delal tudi po upokojitvi? Zdaj tega ne morem
4 Dvojni status bo mogoč, ne bo pa davčno privlačen. Ko bo zavezanec dosegel polno upokojitveno starost, bo lahko prejemal pokojnino in bo lahko delal še naprej, pogoj bo, da plačuje polne prispevke.

Poenotenje oblik zavarovanj
5 Zdajšnji sistem pozna zapletene izraze za posamezne dele delovne dobe, ki se razlikujejo v podrobnostih. Denimo dokupljena doba, pokojninska doba, pokojninska doba brez dokupa, zavarovalna doba brez dokupa, zavarovalna doba ter posebna doba ... Vse to bi poenotili v zavarovalno dobo, merilo bi pa bilo, ali so prispevki plačani ali ne.

Kaj bo s predčasnimi pokojninami?
6 Črtajo se. To pomeni, da ni več malusov pri pokojninah (znižanje), bonusi za delo po 40. letu zavarovalne dobe pa bi se določili aktuarsko.

Kako se bo odmerila pokojnina?
7 Pokojninsko osnovo za izračun pokojnine naj bi podaljšali z veljavnih 24 na 34 zaporednih najugodnejših let. To bi potekalo postopoma, za eno leto v vsakem koledarskem letu.

Točkovni sistem pokojnin
8 Točkovni sistem bi meril individualne dohodke v primerjavi s povprečjem, za ugotovljeno razmerje pa se določi število točk za posamezno obdobje plačanih prispevkov. Najnižja povprečna točka bi bila 0,75, najvišja pa 3,75. Minimalno pokojnino bi določili v nominalnem znesku (evrih).

Vdovska in družinska pokojnina
9 Na novo se določijo starostni pogoji za vdovsko pokojnino, prouči se smiselnost pravice do dela vdovske pokojnine.

Letni dodatek
10 Pravica do letnega dodatka se izloči iz pokojninskega sistema, del denarja se prenese med tiste z najnižjimi pokojninami oziroma v dolgotrajno oskrbo.

Usklajevanje pokojnin
11 Usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov bi uvedli s tremi prehodnimi obdobji v 30 letih.

Dodatne pokojnine oziroma drugi steber
12 Bistvo bele knjige je, da se krepi prvi obvezni steber in večina predvidenih ukrepov je usmerjena k temu cilju. Drugi steber je mišljen kot podpora, bi ga pa spodbujali z davčnimi olajšavami. Dodatne pokojnine bi uredili s posebnim zakonom, ki pa bi bil pripet k pokojninskemu zakonu. Krepili bi individualno zavarovanje.

1. Prva varianta
A. Upokojitvena starost 63 let in 42 let zavarovalne dobe
- prehodno obdobje za starost s 60 na 63 let je tri mesece na koledarsko leto, prehodno obdobje za zavarovalno dobo s 40 na 42 let je dva meseca na koledarsko leto.
B. Upokojitvena starost 65 let in 35 let
zavarovalne dobe
- prehodno obdobje za zavarovalno dobo s 15 na 35 let je eno leto na koledarsko leto.
C. Upokojitvena starost 67 let in 15 let
zavarovalne dobe
- prehodno obdobje za starost s 65 na 67 let je dva meseca na koledarsko leto.

2. Druga varianta
A. Upokojitvena starost 65 let in 45 let zavarovalne dobe
- prehodno obdobje za starost s 60 na 65 let je tri mesece na koledarsko leto, prehodno obdobje za zavarovalno dobo s 40 na 45 let je tri mesece na koledarsko leto.
B. Upokojitvena starost 67 let in 15 let zavarovalne dobe
- prehodno obdobje za starost s 65 na 67 let je tri mesece na koledarsko leto.

3. Tretja varianta
A. Upokojitvena starost 65 let in 45 let zavarovalne dobe
- prehodno obdobje za starost s 60 na 65 let je tri mesece na koledarsko leto, prehodno obdobje za zavarovalno dobo s 40 na 45 let je štiri mesece na koledarsko leto.
B. Upokojitvena starost 67 let in 15 let zavarovalne dobe
- prehodno obdobje za starost s 65 na 67 let je tri mesece na koledarsko leto.

4. Četrta varianta
A. Upokojitvena starost 63 let in 45 let zavarovalne dobe
- prehodno obdobje za starost s 60 na 63 let je štiri mesece na koledarsko leto, prehodno obdobje za zavarovalno dobo s 40 na 45 let je štiri mesece na koledarsko leto.
B. Upokojitvena starost 65 let in 40 let zavarovalne dobe
- prehodno obdobje za zavarovalno dobo s 15 na 40 let je eno leto na koledarsko leto.
C. Upokojitvena starost 67 let in 15 let zavarovalne dobe
- prehodno obdobje za starost s 65 na 67 let je štiri mesece na koledarsko leto.

Finance.si, Janez Tomažič 13.04.2016 72/2016