V nadaljevanju si lahko preberete, katere so najpogostejše napake pri uporabi davčne blagajne, ki so jih opazili inšpektorji, za katere obstaja velika verjetnost, da gre za namerno prirejanje podatkov oziroma izogibanje sistemu davčnih blagajn:

--> Nepravilna uporaba programske rešitve, ki omogoča izbiro možnosti za izdajo davčno potrjenih ali nepotrjenih računov (dvojne blagajne).
--> Podatki iz računa, izdanega potrošniku, se ne ujemajo s podatki, ki jih davčna blagajna posreduje informacijskemu sistemu Furs. Namesto, da bi bil račun poslan v potrditev v višini 8,7 evra, kolikor je bila vrednost nakupa, je v potrditev šla vrednost nič (0 evrov).
--> Izdajanje računov z enako ZOI številko.
--> Davčno nepotrjeni računi (izdanih ob prekinitvi povezave), ki niso potrjeni v zakonskem roku dveh oziroma desetih dneh od izdaje računa.
--> Izdaje računov brez oznake operaterja naprave (blagajnika), oziroma primere, v katerih oznaka operaterja ni povezana z ustrezno davčno številko operaterja.
--> Zavezanci nimajo na vidnem mestu obvestil o obveznosti izdaje računov.
--> Zavezanci, ki nimajo sprejetih ustreznih internih aktov, ali pa navedbe v internih aktih niso skladne z dejanskim stanjem.
--> Nepravilno sestavljene številke računov.
--> Neberljive QR kode oziroma črtne kode.
--> Računi brez oziroma z neustrezno navedbo časa izdaje računa.

Objavljeno: http://pro.finance.si/, 6. 3. 2016