Birokratske blesarije in pasti, kjer ste lahko zaradi manjših prekrškov ob precej premoženja
Nič hudega sluteč podjetnik lahko pri poslovanju hitro naleti na mino, ki ga na koncu lahko tudi drago stane. Ste vedeli, da lahko plačate tudi do 40 tisoč evrov, če na vhodu nimate ustreznega obvestila o obratovalnem času? Ali pa, da se kot delo na črno šteje tudi, če opravljate več dejavnosti in ene od teh ni ustanovnem aktu, čeprav pravilno izdajate račune in plačujete davke? Predvidena kazen je do 26 tisoč evrov.

Nesmisli se kar vrstijo in skupaj s sogovorniki smo jih našli nekaj, ki vam jih predstavljamo v nadaljevanju. Ob tem naj poudarimo, da na Financah nismo proti visokim kaznim za resne prekrške, in se strinjamo, da je treba goljufe, ki vztrajno kršijo zakone, kaznovati. Ne strinjamo pa se z nesorazmernimi, visokimi kaznimi, ko so prekrški malenkostni, nepomembni za posel in za učinkovito pobiranje davkov ali pa celo zgolj birokratske napake.
Naj dodamo, da sicer nekateri inšpektorji ne kaznujejo na prvo žogo, ampak prej zahtevajo odpravo nepravilnosti. Vseeno pa zakoni predpisujejo tako visoke kazni, torej obstaja možnost, da podjetnika oziroma podjetje takšna kazen doleti.

Želite sodelovati z nami ? Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!

Nepotrebni stroški Fursa
Poleg nesmiselno visokih kazni, ki jih predstavljamo na desni, naj omenimo še prakso finančne uprave (Furs), ki je zmotila kar nekaj podjetnikov. V primeru izvršbe davčnega dolga Furs pred izvršbo le redko vnaprej pošlje opomin za neplačan dolg, temveč neposredno začne postopek izvršbe. To pa podjetje stane včasih celo več, kot je znašal začetni dolg, saj denimo znaša strošek Fursa za sklep o davčni izvršbi na denarne prejemke 25 evrov, podjetnik oziroma podjetje pa mora ob tem plačati še strošek banke, ki znaša ponavadi vsaj še 30 evrov. Zato bi lahko Furs po mnenju podjetnikov vsaj poslal obvestilo po elektronski pošti ali kako drugače sporočil, da se napoveduje izvršba.

Opozarjajo tudi na obračun zamudnih obresti s prepoznim plačilom davčne obveznosti. Te pri DDV Furs obračuna tudi v primerih samoobračuna DDV, torej ko se obračuna in hkrati uveljavlja odbitek DDV. Mehanizem omogoča davčno nevtralno transakcijo in ni potrebno dodatno plačilo davka, torej ni nakazila davka na Furs, medtem ko se obračunane obresti morajo poravnati.

1. Davčne blagajne
2.000-25.000 evrov (espe), 50.000 evrov (pravna oseba) oziroma 75.000 evrov (srednja, velika podjetja) bo kazen, če ne boste imeli obešenega obvestila, da je treba izdati in vzeti račun.
1.500-25.000 evrov (espe) oziroma 75.000 evrov (srednja, velika podjetja) pa, če številka računa ni sestavljena v predpisani obliki.
3.000-50.000 evrov (espe), 75.000 evrov (pravna oseba) oziroma 125.000 evrov (srednja, velika podjetja) bo globa, če na računu ni oznake blagajnika.
1.200-10.000 evrov (espe) oziroma 75.000 evrov (pravna oseba) vas bo stalo, če pred izdajanjem računov ne boste sprejeli internega akta.

2. Delo in zaposlovanje
1.300-20.000 evrov znaša kazen, če ne usposobite vsakega delavca (začasnega ali rednega) o varstvu pri delu.
2.000-40.000 evrov pa, če ne predložite zapisnika o posvetovanju z delavci v izjavi o varnosti k oceni tveganja.
3.000-20.000 evrov je kazen, če napačno napotite (posodite) delavca drugam oziroma k drugemu uporabniku.
1.000-6.000 evrov pa, če ne vodite evidence o prihodih in odhodih delavcev oziroma o opravljenih urah.

3. Poslovanje
1.200-40.000 evrov je kazen, če ne objavite oziroma označite cen storitev, kot je predpisano.
1.200-40.000 evrov pa, če ne objavite obvestila o obratovalnem času na vhod.
1.500-4.000 evrov znaša kazen za delo prek polnega delovnega časa v nasprotju z zakonom.
2.000-26.000 evrov boste kaznovani, če boste opravljali še kakšno dejavnost, ki ni določena v ustanovnem aktu oziroma registrirana, saj se to razume kot delo na črno, čeprav bi denimo izdajali račune, pravilno obračunali davek, plačali davek, pravilno knjižili v poslovne knjige.

4. Gostinstvo
1.200-40.000 evrov znaša kazen, če gostinec ne posluje v določenem obratovalnem času.
3.000-6.000 evrov (espe) oziroma 30.000 evrov (pravna oseba) pa, če ne označite alergenov v hrani v skladu z uredbo.
417,29 evra je kazen, če gostinec ne uporablja meroslovno ustreznih kozarcev.
2.000-26.000 evrov kazni vas lahko doleti, če prodajate žgane pijače, ki ste jih obogatili, čeprav niste registrirani kot proizvajalec alkohola.
1.000 evrov kazni lahko dobite, če na napačnem mestu režete zelenjavo ali če prostori za zaposlene niso primerno označeni.

5. Turizem
1.000-7.000 evrov (za posameznika) oziroma 26.000 evrov (espe) znaša globa, če oddajate nepremičnino prek portala Airbnb, pa tega nimate priglašenega.
4.100-25.000 evrov vas lahko oglobijo, če v program za prijavo gostov ne vpišete popolnoma identičnih podatkov, denimo ne zapišete šumnikov.
2.000 evrov kazni vas lahko doleti, če boste gostili goste, ki so v Sloveniji več kot dovoljenih 90 dni, čeprav jih boste ustrezno prijavili, oziroma če ne boste imeli izjave gosta, v kateri zagotovi, da je v državi manj kot tri mesece

6. Avtoprevozništvo
1.500-3.000 evrov (espe) oziroma 5.000 evrov (pravna oseba) je kazen, če se na napravi za elektronsko cestninjenje za vozilo označi napačen cestninski razred.
Aleksander Bizjak iz podjetja SIGR ob tem pojasnjuje: »Voznik tovornjaka se zapelje na avtocesto in zaradi kakršnegakoli razloga na kartici za elektronsko cestninjenje označi napačen cestninski razred. Kazen za podjetje je 2.500 evrov, še 500 evrov pa za voznika. Denimo v Avstriji sistem takoj sporoči, da je nekaj narobe, in imaš tri dni časa, da plačaš razliko. Pri nas pa takoj dobiš kazen. S tem da voznik lahko plača polovico, če kazen plača v osmih dneh, za nas pa je bila v vsakem primeru 2.500 evrov.«

7. Odpadki
10.000-30.000 evrov je globa, če podjetje nima načrta gospodarjenja z odpadki ali pa ta ni izdelan po predpisih.
6.000-20.000 evrov (espe) oziroma 30.000 evrov (pravna oseba) znaša kazen, če kot izvirni povzročitelj odpadkov ne vodite evidence o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi, kot zahtevajo predpisi.
5.000-15.000 evrov je globa, če ne predložite kopije načrta gospodarjenja z odpadki ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na njegovo zahtevo.
5.000-15.000 evrov pa, če kot izvirni povzročitelj odpadkov ne hranite evidence o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi za posamezno koledarsko leto vsaj tri leta.
5.000-15.000 evrov je kazen, če kot izvirni povzročitelj odpadkov ne poročate o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi na predpisan način v predpisanem roku.

Finance.si LANA DAKIĆ , ŠPELA MIKUŠ, 10.03.2016, 49/2016