Zaradi uvedbe davčnih blagajn in predvsem visokih kazni (do 125 tisoč evrov) so mnogi podvomili o svojem načinu poslovanja, ali sploh prav izdajajo račune in vodijo evidence. Objavljamo nekaj pojasnil za različne primere, s katerimi se lahko srečate pri izdajanju računov.

Želite sodelovati z nami ? Izrazite zanimanje in pridobite informacije ---> TUKAJ!

Kaj narediti, ko tiskalnik noče natisniti računa?
1. Imate davčno blagajno, ki normalno deluje, a se včasih zgodi, da tiskalnik (ki ste ga verjetno ravnokar nadgradili za tiskanje QR-kode) v ključnem trenutku, ko želite stiskati račun, zmrzne. Računa, ki ste ga že davčno potrdili, ne natisne. Težave ne morete odpraviti takoj, vse skupaj je treba izklopiti in na novo zagnati. Stranka seveda nima časa čakati, da vzpostavite blagajno. Kaj storiti, da lahko kupcu izročite račun?

Vzemite vezano knjigo
Na Fursu pojasnjujejo: če se pokvari tiskalnik, ravnate tako, kot da elektronska naprava, torej blagajna, ne deluje. V tem primeru izdate račun iz vezane knjige (VKR). Račun, ki ste ga pred tem že davčno potrdili, a ga tiskalnik ni natisnil, stornirate. Podatke o računu, ki ste ga izdali iz vezane knjige v času, ko tiskalnik ni deloval, morate v roku dveh delovnih dni davčno potrditi. Kako to naredite? Na Fursu pravijo: »Praviloma bodo zavezanci, ki bodo za izdajanje računov uporabljali le VKR, račune iz VKR v potrjevanje pošiljali prek Mini blagajne, medtem ko bodo zavezanci, ki bodo VKR uporabljali le ob okvari davčne blagajne, račune iz VKR v potrjevanje pošiljali prek davčne blagajne.«

Ali lahko izdam račun z vrednostjo nič?
2. Poglejmo primer frizerja, lahko pa bi bil tudi trgovec, ali gostinec, ali kaj četrtega. Frizer ponuja vsako deseto striženje zastonj ali pa gostinec za vsakih deset popitih kav enajsto stranki podari. Podjetnik je zdaj v dvomu. Ali sploh lahko izda račun z vrednostjo nič? Ali sploh mora izdati račun in ga davčno potrditi, če je vrednost nič?

Računa ni treba izdati
V navedenem primeru gre za brezplačno opravljeno storitev za namene opravljanja dejavnosti, kar pomeni, da ne gre za storitev, opravljeno za plačilo, zato tudi ni obvezna izdaja računa, pojasnjujejo na Fursu. Če boste račun vseeno izdali in bo iz njega razvidno, da gre za brezplačno opravljeno storitev, tako da je na računu tudi naveden znesek za plačilo nič evrov, tak račun ni plačan z gotovino in ga ni treba davčno potrditi, še pravijo na finančni upravi.

Ali moram še izdajati blagajniški prejemek?
3. Furs je tistim podjetnikom, ki izdajo malo računov, omogočil uporabo brezplačne aplikacije Mini blagajna. Bralci ste nas vprašali, ali je treba kljub uporabi Mini blagajne še naprej pri vsakem računu izdajati blagajniški prejemek, torej vsakemu kupcu napisati še potrdilo o plačilu, napisati blagajniški izdatek ter dnevno voditi blagajniški dnevnik.

Mini blagajna nič ne spremeni
Mini blagajna ne zagotavlja funkcionalnosti blagajniškega poslovanja običajnih blagajn, pojasnjujejo na Fursu. Pri pravilih za zagotavljanje ustreznega evidentiranja blagajniškega poslovanja se z davčnimi blagajnami ni nič spremenilo. Je smiselno pisati blagajniške prejemke, če se izdaja račune za plačila z gotovino? Če izdaš račun za gotovinsko plačilo, je ta račun nadomestilo za blagajniške prejemke in izdatke, pravi Tatjana Gruber iz podjetja Gruber, ki se ukvarja z računovodstvom. Ali zavezanec vodi blagajniški dnevnik, pa je odvisno od tega, ali vsebina ravnanja z gotovino in kompleksnost poslovanja to od njega zahtevata. V praksi to pomeni, da v primerih majhnih zavezancev prodajalcev, pri katerih dnevnemu blagajniškemu zaključku dosledno sledi ustrezen dnevni polog na transakcijski račun, torej gotovina, razen maksimuma, ne ostaja v blagajni, vodenje blagajniškega dnevnika ni potrebno, še pojasnjujejo na Fursu.

Ali lahko rogljiček navedem kot pekovsko pecivo?
4. Da ne bi izgubljali časa pri izdaji računov, v pekarni sprašujejo, ali lahko stvari poenostavijo tako, da posamezne izdelke zaračunavajo po skupinah. Denimo vse, kar sodi pod kruh, je v skupini kruh, pod pekovsko pecivo sodijo denimo rogljički, razne štručke. Zanima jih torej, ali lahko na računu navedejo le »pekovsko pecivo«, če gre za rogljiček.

Kupcu mora biti vse jasno
Kar se davčnega potrjevanja računa tiče, ni pomembno, kako navedete posamezne izdelke, saj podatek o vrsti blaga ne gre v potrjevanje. Določa pa zakonodaja o DDV, kaj mora biti navedeno na računu. Če račun ni višji od 100 evrov, je mogoče izdati kupcu poenostavljen račun. Na tem računu je treba navesti opis skupine blaga tako, da lahko kupec preveri, ali ste mu zneske pravilno zaračunali glede na količino in vrsto blaga. Ob tem na Fursu dodajajo, da je treba upoštevati tudi predpise o varstvu potrošnikov. V zakonu o varstvu potrošnikov piše, da mora imeti kupec možnost preveriti pravilnost zaračunanega zneska glede na kakovost in količino kupljenega blaga oziroma opravljene storitve.

Cenik naj bo jasen
Če se cene posameznih izdelkov znotraj neke skupine razlikujejo, lahko na poenostavljenem računu vseeno navedete skupino blaga, a morate na računu vnesti količino in prodajno vrednost z DDV posamezne vrste pekovskega peciva, ki je bila prodana kupcu. Torej, če navedete skupino blaga, denimo kruh, kupec pa je kupil polnozrnato štruco, mora kupec imeti možnost, da preveri, ali ste mu zaračunali prav to štruco, čeprav na računu piše zgolj »kruh«. Kako to naredite? Če so cene posameznih izdelkov na vidnem in dosegljivem mestu navedene nedvoumno, lahko prepoznavno in čitljivo, na računu pa navedeni opisi skupine blaga, potem lahko porabnik v praksi primerja cene na ceniku s cenami, ki so mu bile zaračunane oziroma izhajajo iz računa, še pravijo na Fursu.

Teja Grapulin, 13.01.2016  22:30Finance 9/2016