Kako lahko podjetnica Mojca legalno pošlje oglasno e-pošto in kaj naj stori, če jo prijavijo zaradi »spama«?
Mojca je lastnica majhnega kozmetičnega salona. Ker bi rada pridobila nove stranke in povečala prihodke, se je odločila za bolj agresivno trženje svojih storitev prek elektronske pošte. Kako lahko to naredi, ne da bi si na vrata podjetja nakopala inšpekcijo?
Prvo in najpomembnejše pravilo: podjetjem in zaposlenim v podjetjih lahko prodajne e-maile na njihove uradne naslove pošiljate brez večjih posledic, fizičnim osebam pa ne. Fizična oseba mora po zakonu o elektronski komunikaciji soglašati oziroma se sama naročiti na prejemanje promocijskega gradiva. Če tega ne stori in ji vseeno pošljete oglasno sporočilo, vas lahko tržni inšpektorat oglobi.
Pošiljanje oglasov podjetjem dovoljeno, ampak...
Drugačna je zgodba pri pošiljanju oglasne e-pošte na naslove podjetij oziroma zaposlenim osebam. Na tem področju obstaja pravna sivina. Zakonodaja tega še ne pokriva.
Medpodjetniško elektronsko oglaševanje je dovoljeno, a bi morala naša podjetnica Mojca v e-pošti na vidnem mestu omogočiti brezplačno in preprosto odjavo od tovrstnega oglaševanja - to sicer velja za pošiljanje tako fizičnim kot pravnim osebam.
Kljub temu se zgodi, že zaradi statistične verjetnosti, da vas bo vsaj en prejemnik nekega dne prijavil kakšni od inšpekcijskih služb. Do pred kratkim sta takšne prijave obravnavali tržna inšpekcija ter Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Po novi zakonodaji oziroma interpretaciji zakona pa tovrstne prijave obravnava samo še AKOS.
Kaj storiti, če dobite prijavo
Najprej boste od AKOS prejeli vabilo, v katerem vas pozivajo, da se o zadevi izrečete. V pozivu sta navedena tudi prijavitelj in e-pošta, ki jo je prejel od vas. Odgovoriti morate v petih dneh. Osnova za prijavo je prvi odstavek 158. člena zakona o elektronskih komunikacijah, ki pravi, da ne smete pošiljati komercialnega (tržnega) e-mail sporočila brez predhodne odobritve prejemnika.
Zato svetujejo, da najprej preverite e-poštnega prijavitelja. Če je ta vezan na podjetje, AKOS nima zakonske podlage, na temelju katere bi vas lahko preganjal, saj je e-pošta podjetja oziroma e-pošta osebe, ki pripada podjetju, javno objavljen podatek.
Se pa zadeve lahko zapletejo, če vas je prijavila oseba z denimo računom gmail. V tem primeru najprej preverite, ali naslov pripada espeju ali d. o. o. Če je tako, potem ste na varni strani, ker e-pošta pripada podjetju. Če pa elektronski naslov pripada fizični osebi, se bo treba malo potruditi in napisati res dober odgovor inšpektoratu.
www.startaj.si, 28.07.2015, Avtor: Blažej Kupec