Podjetjem je na voljo kar nekaj instrumentov, s katerimi si lahko izboljšajo letošnje poslovanje. Kateri so ti instrumenti in kako bi lahko postali še bolj prepoznavni in zlasti učinkoviti?

Kaj prinaša: V sistem pavšalne obdavčitve bodo lahko vstopili podjetniki in podjetja, ki letno ne ustvarijo več kot 50 tisoč evrov prihodkov. Davčna osnova bo 30 odstotkov prihodkov, davčna stopnja pa se razlikuje za podjetnike (fizične osebe) in podjetja (pravne osebe). Prvi bodo obdavčeni 20-odstotno, drugi pa po trenutno veljavnem davku na dohodke pravnih oseb, ki je za letos 17-odstoten. Kritika je, da je meja za pavšalno obdavčitev postavljena prenizko in da zato zajame premalo podjetij.

Komu koristi: Če imate pri poslovanju malo stroškov, denimo podjetniški svetovalci, se vam zelo verjetno splača biti pavšalist. Sistem pavšala pride v poštev zlasti za dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, v katerih je ključni strošek lastno delo.

Kaj storiti za pavšal: Koliko podjetnikov in podjetij se bo odločilo za pavšal, na Dursu še ne vedo. Svojo odločitev za pavšalno obdavčitev morajo namreč podjetniki in podjetja davkariji priglasiti najpozneje do 31. marca tekočega leta, torej leta, za katero želijo biti pavšalno obdavčeni. Letos je zaradi praznikov rok 2. april. Priglasitev opravite v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (podjetniki) oziroma v obračunu davka od dohodka pravnih oseb (podjetja) za prejšnje leto. Če gre za novega podjetnika oziroma na novo ustanovljeno podjetje, morate priglasitev za pavšalno obdavčitev opraviti hkrati ob vpisu v davčni register.

2. Davek na dohodke pravnih oseb

Kaj prinaša: Davek od dohodkov pravnih oseb oziroma davek na dobiček bo za leto 2013 znašal 17 odstotkov (za lani 18 odstotkov) in se bo dodatno znižal tudi v prihodnjih dveh letih, dokler ne bo za leto 2015 in naprej znašal 15 odstotkov. Od znižanja davka si vlada obeta rast bruto domačega proizvoda in zvišanje zaposlenosti.

Komu koristi: Koristi tistim, ki imajo dobiček in tako plačajo manj davka, težava pa je, da je takšnih podjetij čedalje manj.

3. Večje olajšave za naložbe

Kaj prinašajo: Večje olajšave za podjetnike in podjetja veljajo tudi že za poslovanje v minulem letu. Za raziskave in razvoj lahko kot olajšavo uveljavljate celotni vloženi znesek, za preostale naložbe pa lahko kot olajšavo uveljavljate 40 odstotkov vloženega zneska (ne velja za pohištvo, večino motornih vozil, izključena je stavbna pravica). Olajšavi sta sicer omejeni z višino davčne osnove, lahko pa ju koristite še v naslednjih petih davčnih obdobjih.

Komu koristijo: Olajšave so zanimive predvsem za tiste, ki bi jih morda spodbudile k poslovanju na novo, a smo najbrž na administrativni ravni še prezahtevni, da bi takšne olajšave privabljale tuje vlagatelje. Tako velike olajšave za raziskave in razvoj nima nobena država v bližnji okolici. Za privabljanje tujih naložb v inovativne produkte bi morali urediti še precej drugih, nedavčnih zadev. Z uveljavljanjem olajšave za raziskave in razvoj je precej težav. Gre za zahtevne postopke dokazovanja, da je šlo res za naložbe v raziskave in razvoj.

Višja olajšava za preostale naložbe pa bo koristila predvsem večjim družbam, ki vsako leto namenjajo precej denarja za posodobitev opreme. Stara olajšava za opremo je namreč znašala največ 30 odstotkov vloženega zneska in - za pravne osebe - ne več kot 30 tisoč evrov.

4. Izvršnica

Kaj je: Izvršnica je bila lani uvedena kot nov instrument za izboljšanje, če ne že rešitev plačilne discipline. Izda jo dolžnik, z njo pa upnikom zagotavlja nepreklicno poplačilo z dolžnikovih bančnih računov - če in ko denar na teh računih bo. Banke lahko izvršnice unovčujejo od 27. oktobra lani.

Komu koristijo: Izvršnica seveda koristi upnikom oziroma jim zagotavlja večjo varnost poplačila - če dolžnik seveda denar ima. Težava je, da izvršnic skoraj noben dolžnik ne izdaja.

Predlagane spremembe: Banke tudi že pozivajo k poenostavitvi oziroma izboljšanju instrumenta, da bi se izognili zapletom in nejasnostim v praksi. NLB poziva k dvema spremembama: pravila za unovčevanje izvršnice naj se izenačijo s pravili za unovčevanje sklepa o izvršbi, unovčevanje izvršnice pa naj bo mogoče le na poslovnih računih dolžnika - ne pa tudi na osebnih.

5. Jamstvo za razvojna posojila

Kaj so: Že skoraj tri leta imamo zakon o poroštvih RS za financiranje investicij gospodarskih družb, a naložb podjetij ni spodbudil, uporablja ga izredno malo podjetij. Leta 2012 je bilo izdanih vsega za dva milijona evrov državnih poroštev po zakonu; po zadnjem razpisu so poroštva države znašala 75 odstotkov glavnice.

SID banka bo nov razpis, prek katerega bo podjetjem ponudila jamstva, objavila predvidoma konec tega meseca. Po novem bodo možna tudi državna poroštva za posojila za obratna sredstva.

Težave: Glavni razlog za majhen obseg izdanih poroštev je po SID banki predvsem v tem, da podjetja med krizo izredno malo vlagajo. A pomembno je tudi to, da morajo biti pogoji, po katerih je država pripravljena odobriti poroštvo podjetjem, enaki tržnim. Naša podjetja pa zaradi prezadolženosti in s tem že obremenjenega premoženja tipično nimajo prostega premoženja, ki ga za zavarovanje zahteva zakon, navajajo na SID banki.

Vir in informacije: Finance, 9. 1. 2013, www.finance.si, Avtor: Monika Weiss, Tanja Smrekar Iskrić