Za davčno leto 2013 se bodo začele uporabljati nekatere novosti, ki jih prinaša Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2L, Ur. l. RS, št. 94/2012, z dne 10. december 2012), obvezno ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali z uveljavljanjem normiranih odhodkov pa zakon prestavlja na 1. januar 2014.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H, Ur. l. RS, št. 106/2010), je s 1. januarjem 2013 predvidel obvezen prehod na ugotavljanje davčne osnove na podlagi računovodskih podatkov oziroma evidenc za davčne namene (v nadaljevanju vodenje računovodstva), če skupni obdavčljivi dohodki članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v predhodnem koledarskem (ki je enako davčnem) letu presežejo 7.500 evrov. Obdavčljivi dohodki so katastrski dohodek in obdavčljiva plačila za ukrepe kmetijske politike (v letih 2010 do 2013 še v 50% deležu). Računovodstvo morajo voditi vsaj pet let.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je uvedbi obveznega računovodstva nasprotovala in se zavzemala vsaj za zamik izvajanja te obveznosti ter omilitev kriterijev. Ministrstvo za finance je prisluhnilo argumentom za zamik in v ZDoh-2L rok za obvezno vključitev v računovodstvo prestavilo na 1. januar 2014. Prisluhnilo je tudi pobudi, da se kot kriterij za določitev praga 7.500 evrov dohodkov ne upošteva zgolj eno koledarsko leto, pač pa povprečje dveh zaporednih koledarskih let. S tem je zmanjšan vpliv plačil za ukrepe kmetijske politike za dve leti v istem letu ali vpliv prejema sredstev za katerega izmed ukrepov (npr. po sistemu de minimis), ki zapadejo v obdavčitev.

Zdoh-2L prinaša tudi razširjeno opredelitev kmečkega gospodinjstva. Doslej so ga predstavljali člani enega gospodinjstva, ki so stalno ali začasno prijavljeni na istem naslovu ter njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša vsaj 200 evrov. Po novem kmečko gospodinjstvo sestavljajo člani vseh gospodinjstev na istem naslovu. To pomeni, da se »v paketu« obravnavajo vsi njihovi dohodki, bodisi za izračun praga 7.500 evrov dohodkov ali za limit 50.000 evrov za uveljavljanje normiranih odhodkov. Taka opredelitev v primeru vstopa v računovodstvo omogoča enotno obravnavo sredstev, prihodkov in odhodkov, ne glede na to, kdo od članov kmečkega gospodinjstva je lastnik oziroma solastnik osnovnih sredstev.

Korenite spremembe ZDoh-2L prinaša na področju ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Normirane odhodke sme uveljavljati kmečko gospodinjstvo, ki ne presega 50.000 evrov (doslej 42.000 evrov) letnega prihodka na nosilca in drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z naslova kmetijstva (če sta na kmetiji dva kmetijska zavarovanca, lahko torej znašajo skupni prihodki do 100.000 evrov). V prvem in drugem letu se sme kmečko gospodinjstvo odločiti za normirane odhodke ne glede na višino prometa. Doslej so bili normirani odhodki določeni v višini 70% prihodkov za kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost ter domačo obrt, odslej bo 70% veljalo za vse dejavnosti (v davčno osnovo se torej všteva 30% prihodkov), kamor se poleg prihodkov od prodaje vštevajo tudi vsa plačila za ukrepe kmetijske politike (vključno s KOP, OMD in drugimi, ki so v primeru obdavčitve po katastrskem dohodku oproščena plačila dohodnine). Plačila dohodnine so oproščene investicijske podpore za naložbe v kmetijstvo in gozdarstvo, vendar pa normiranci nimajo pravice do olajšav, tudi ne do investicijske olajšave. ZDoh-2L ukinja možnost znižanja davčne osnove z uveljavljanjem prispevkov za socialno varnost. Pomembna novost je, da ukinja načelo plačane realizacije in namesto tega uvaja načelo obračunane realizacije. Poleg tega za normirance vpeljuje davčni obračun, kar pomeni, da poslovni partnerji, t.i. plačniki davka, zanje ne bodo več dolžni obračunavati davčnega odtegljaja od posameznih plačil. Največje odstopanje od dosedanje ureditve pa je uvedba cedularne obdavčitve ugotovljenega dohodka, kar pomeni, da se dohodki, ugotovljeni na podlagi normiranih odhodkov, ne bodo več vštevali v letno davčno osnovo (enako kot dohodki iz kapitala in oddajanja premoženja v najem), ki zapade v obdavčitev po progresivni lestvici v odvisnosti od višine vseh dohodkov zavezanca, pač pa bodo ti dohodki ne glede na višino obdavčeni po fiksni 20% stopnji. Izračuni pokažejo, da je tak način obdavčitve ugodnejši, že če letna davčna osnova presega dobrih 12.300 evrov. Ministrstvo za finance je v obrazložitvi k spremembam zapisalo, da namen prenovljene ureditve normiranih odhodkov ni ugodna davčna obravnava, da normirani sistem ni davčna ugodnost, temveč administrativno poenostavljen sistem, ki davčnemu zavezancu omogoča preglednost nad bodočo davčno obveznostjo. Nedvomno pa bo mnogim zavezancem tak način ugotavljanja davčne osnove prispeval tudi k ugodnejši davčni obravnavi.

Kmečka gospodinjstva, ki so v letu 2011 presegla 7.500 evrov dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, teh je bilo 1.259, so morala na podlagi Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) do 31. oktobra 2012 davčnemu organu priglasiti način ugotavljanja davčne osnove in izbrati nosilca. Čeprav je bil predlog ZDoh-2L, ki je predvidel zamik obveznosti vodenja računovodstva za leto dni, takrat na vladi že sprejet, je bila še vedno veljavna »stara« zakonodaja. Obveznikom smo zato svetovali, da v roku opravijo priglasitev in se s tem izognejo morebitnim sankcijam.

Novela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2F), ki je bila prav tako 10. decembra 2012 objavljena v Uradnem listu RS, v 94. členu predvideva, da se davčnim zavezancem, ki so pred uveljavitvijo tega zakona morali priglasiti ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto 2013, ker je skupni dohodek presegel 7.500 evrov, davčni organ po uradni dolžnosti odpravi odločbo o načinu ugotavljanja davčne osnove. Zavezanec, ki bi kljub temu že z letom 2013 želel začeti ugotavljati davčno osnovo na podlagi računovodstva, mora o tem najkasneje do 15. januarja 2013 obvestiti davčni organ.

Na področju obdavčitve kmetijske in gozdarske dejavnosti z dohodnino se v prihodnje obeta še kar nekaj sprememb. Že za leto 2013 pričakujemo nove izračune višine katastrskega dohodka na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1, Uradni list RS, št. 9/2011), pri katerih bo upoštevana dejanska raba (in ne več stanje v zemljiškem katastru) ter boniteta zemljišč. Z letom 2014 nastopi nova finančna perspektiva s spremenjenimi plačili za ukrepe kmetijske politike. Za številne kmetije je predvidena obvezna vključitev v računovodstvo, obenem pa predvidevamo, da se bo vse več kmetij za tak način ugotavljanja davčne osnove odločilo prostovoljno, ker bo zanje ugodnejše. Redno spremljanje vseh novosti na tem področju in posvet s kmetijskim svetovalcem glede izbire najugodnejšega načina obdavčitve bo zato vse večjega pomena in bo lahko odločilno vplivalo na uspešnost gospodarjenja posameznih kmetij.

Objavljeno: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, 27. 12. 2012, www.kgzs.si