Prihajajo pavšalna obdavčitev mikro podjetij, poenotenje kontnega načrta za podjetja ter društva in še kaj
Spremembe zakona o davku na dodano vrednost, ki začnejo veljati po novem letu, med drugim prinašajo višjo obdavčitev dražjih nepremičnin, pavšalno obdavčitev, zajezitev delovanja slamnatih družb in enoten kontni načrt za društva.

Med spremembami zakona o davku na dodano vrednost (DDV) se davčna izguba iz prejšnjih let uporabi za zniževanje davčne osnove največ v višini 50 odstotkov davčne osnove.

Med številnimi novostmi zakona o davku na dodano vrednost, ki začne veljati v začetku prihodnjega leta, so najpomembnejše naslednje:

Višja obdavčitev dražjih nepremičnin
Obdavčitev nepremičnin, katerih vrednost presega pol milijona evrov, bi lahko v veliko primerih pomenila dodatne stroške. Vidnejše spremembe prinašata še zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in o dohodnini, ki uvajata omejitev izkoriščanja davčne izgube iz prejšnjih let v letih, ko družba vnovič izkazuje pozitivno davčno osnovo. Zakona predlagata, da se lahko davčna izguba iz prejšnjih let izkoristi za zniževanje davčne osnove največ v višini 50 odstotkov davčne osnove.

Sprotno plačevanje, ne poračun davkov
To pomeni, da bodo družbe morale začeti plačevati davek prej (po zdajšnji ureditvi družbe s pozitivno davčno osnovo ne plačajo davka na dohodek, dokler ne porabijo celotne prenesene davčne izgube). Opozarjajo še na povišanje praga za vstop v sistem DDV in pavšalno obdavčitev, ki bo zanimiva za mikro podjetja, ki ne presegajo letne prodaje 50 tisoč evrov.

Jasnejša vsebina računov ...
Med spremembami zakona opozarjajo na 86. člen, ki poudarja vsebino dokumentov, ki so podlaga za obračunavanje in/ali odbijanje davka na dodano vrednost. Davčni zavezanec namreč mora zagotavljati pristnost izvora, celovitost vsebine in čitljivost računa od trenutka izdaje do konca obdobja hrambe računa - kar je deset let po poteku leta, na katero se računi nanašajo.

... bo odganjala slamnata podjetja
S temi določbami se dodatno poudarja zagotavljanje dokazov o dejanski vsebini poslov z namenom preprečevanja davčnih utaj pri poslovanju s slamnatimi podjetji, kjer so si utajevalci davkov določbe razlagali bolj s formalnega kot vsebinskega vidika. Namreč sam prejet račun še ne zagotavlja samodejno pravice do odbitka DDV, če ni hkrati dokazil, da je bilo zaračunano tudi dobavljeno ali opravljeno.

Spremembe pri računovodenju
Drugo pomembno področje je sprememba pri računovodenju z enotnim kontnim okvirom in načrtom, kjer je bil za osnovo vzet kontni načrt za gospodarske družbe. Tako se ločeno izkazujejo prevrednotovalni odhodki kot posledica oslabitev od tistih, ki so posledica odpisov poslovnih terjatev. Naslednja pomembna novost je možnost knjiženja obveznosti iz plač skladno z vplačilnimi računi prispevkov.

Društva poenotena s podjetji
Poenotenje kotnih načrtov bo spremenilo predvsem poslovanje oziroma vodenje računov društev in neprofitnih organizacij. Uvedba spremembe sicer pomeni nekaj dela s pripravo otvoritvenih stanj, vendar pa v nadaljevanju to pomeni poenostavitev in poenotenje, kar bi moralo voditi tudi do nekoliko lažjega dela. Sprememba začne veljati 1. januarja 2013 oziroma s prvim poslovnim letom po tem datumu za tiste, ki imajo poslovno leto drugačno od koledarskega.

Zakon dodatno poudarja zagotavljanje dokazov o dejanski vsebini poslov z namenom preprečevanja davčnih utaj pri poslovanju s slamnatimi podjetji, kjer so si utajevalci davkov določbe razlagali bolj s formalnega kot vsebinskega

Objavljeno: Finance, 3. 12. 2012, www.finance.si, Avtor: Miloš Milač