V tokratnem članku je na praktičnem primeru osebam z registriranim s.p. predstavljeno, kako izbrati zanje najugodnejši način ugotavljanja davčne osnove.

Poznamo dva načina ugotavljanja davčne osnove

S.p. pri poslovanju prejema dohodek iz dejavnosti, ki je obdavčen po Zakonu o dohodnini. Da lahko plača davek, pa mora najprej poznati svojo davčno osnovo. To izračuna po eni izmed dveh metod izračuna davčne osnove. Odločitev, kateri način bo zavezanec izbral je zelo pomembna in se odraža v višini davka, ki ga bo na koncu moral plačati. Razlike med obema metodama so za isti primer pri uporabi različnih metod lahko ogromne. Pri izbiri pa zavezanec sicer nima popolnoma prostih rok, saj ga pri tem omejuje zakonodaja.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov
Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, davčno osnovo predstavlja dobiček. Ta se izračuna kot razlika med dohodki in davčno priznanimi odhodki v davčnem letu, ki je enako koledarskemu. Zavezanec lahko uveljavlja tudi različne olajšave, ki zmanjšajo njegovo davčno osnovo.

Ta metoda je primerna v primerih, ko bodo zavezančevi davčno priznani odhodki presegli 80% dohodkov. Ko je davčna osnova znana, zavezanec od tega plača akontacijo dohodnine po lestvici stopnje dohodnine, ki je dostopna na spletni strani FURS-a. Če se zavezanec odloči za to metodo, je zanj obvezno vodenje poslovnih knjig.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
Druga, enostavnejša metoda, je primerna za ugotavljanje davčne osnove zavezancev z  manjšim obsegom poslovanja ali za tiste, ki šele začenjajo z dejavnostjo. Zavezanec izhaja iz davčno priznanih dohodkov, od katerih odšteje pavšalno določene odhodke, ki znašajo 80% ustvarjenih dohodkov.

Gre za poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, pri katerem za zavezanca ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig. Dovolj je, da vodi le evidenco izdanih knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev. Ker je vodenje evidenc preprosto, lahko zavezanec to opravlja sam. Pri tem prihrani denar, ki bi ga drugače moral porabiti na računovodskih storitvah.

Da se zavezanec lahko odloči za to metodo, pa mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o dohodnini. Njegovi dohodki iz dejavnosti v davčnem letu pred tem ne smejo presegati 50.000 evrov (v primeru da ne zaposluje delavcev) oziroma 100.000 evrov (v primeru da je bila pri zavezancu neprekinjeno vsaj 5 mesecev obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana vsaj ena oseba). Ta metoda se lahko uporabi tudi v primeru, da je zavezanec na novo začel z opravljanjem dejavnosti  v zadnjih 6 mesecih prvega davčnega leta.

Več o tej temi : ODPIRANJE S. P. – Popoldanski, normirani ali navadni ?

Seveda pa ne pozabite, da se z letom 2018 zakonodaja spreminja tudi na področju t.i. normirancev.

Več: 
--> Prihajajo nove spremembe za leto 2018
--> Načrtovanje poslovanja za leto 2018

Vir in informacije: Enterprise Europe Network, 5. 12. 2017, http://een.si/, Avtor: Alja Žagar