Z vidika administrativne poenostavitve v zvezi z delovanjem nepridobitnih organizacij, vključno nevladnih organizacij oziroma društev vam v nadaljevanju dajemo odgovore na nekaj najpogostejših vprašanj v zvezi s to spremembo zakona. Tako bomo v mesecu avgustu skoraj vsak dan objavili novo pojasnilo.

Spremljajte nas preko socialnega omrežja in na spletni strani.

Ali se v limit 5.000 eurov všteva znesek prejete donacije ali znesek sponzorskih sredstev?

Pri donacijah je treba v vsakem konkretnem posameznem primeru presoditi, če po vsebini predstavljajo plačilo za protidobavo blaga ali storitev. 
Če donacija po vsebini predstavlja plačilo za opravljeno dobavo, je predmet DDV. V takem primeru se v limit 5.000 eurov všteva vrednost dobave, ki je opravljena kot protidobava, in sicer takrat, ko je dobava dejansko tudi opravljena. Če pa donacija po vsebini ni plačilo za opravljeno dobavo, se ne všteva v limit 5.000 eurov.
Sponzorska sredstva predstavljajo plačilo za določeno dobavo blaga ali opravljeno storitev in so predmet DDV. 
Ob samem prejemu sponzorskih sredstev se znesek še ne všteva v limit 5.000 eurov.
V limit 5.000 eurov pa se všteje, ko je dobava dejansko tudi opravljena sponzorju.

Ali se v limit 5.000 eurov všteva znesek, ki ga društvo doseže s prodajo srečk na srečelovu?
Da. Za prodajo srečk za srečelov oziroma vplačila za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo, čeprav je za to dobavo določena izjema od obveznosti izdajanja računov po drugem odstavku 143. člena pravilnika, ker gre za dobavo, ki je v sistemu DDV obdavčljiva dobava (obdavčena ali oproščena, odvisno od tega, ali je davčni zavezanec, ki opravi dobavo identificiran za namene DDV, ali ne), se promet iz tega naslova všteva v znesek 5.000 eurov. 

Kaj se všteva v limit 5.000 eurov?
Po a) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika se v znesek 5.000 eurov vključuje vrednost vseh obdavčljivih dobav (obdavčenih z DDV in oproščenih plačila DDV) nepridobitnih organizacij in drugih davčnih zavezancev (na primer društev), ki ga dosežejo v tekočem koledarskem letu. Navedeno pomeni, da se v ta znesek vključuje vrednost vseh dobav, ki jih nepridobitna organizacija in drugi davčni zavezanec opravi v tekočem koledarskem letu, ne glede na to, ali je dobava oproščena plačila DDV ali obdavčena z DDV, ne glede na to, komu je dobava opravljena. Tako se v znesek 5.000 eurov vključuje vrednost vseh dobav, ki so predmet DDV in katere npr. društvo opravi davčnim zavezancem ali končnim potrošnikom, in sicer vrednost dobav (znesek brez DDV), za katere je po DDV zakonodaji treba izdati račun, kot tudi vrednost dobav, za katere je po DDV zakonodaji določena izjema od obveznosti izdajanja računov.

Izjema od obveznosti izdajanja računov po DDV zakonodaji velja samo za dobave, opravljene končnemu potrošniku, za dobave davčnemu zavezancu pa je vedno treba izdati račun.

Več glede nepridobitnih organizacij ali drugih davčnih zavezancev, za katere je do limita 5.000 eurov določena izjema od obveznosti izdajanja računov po a) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika, je pojasnjeno pri odgovoru na vprašanje št. 9.

VIR: FURS