Manjšim društvom, ki imajo letno največ pet tisoč evrov prihodkov iz pridobitne dejavnosti, po novem ni treba izdajati računov, kadar prodajajo fizičnim osebam. Z vidika stroškov in administracije je to pomembna razbremenitev za majhna društva, saj se jim ni treba ubadati z davčnimi blagajnami, hkrati pa prinaša kopico vprašanj. Tokrat pojasnjujemo, kako obravnavati članarino.
Gre za društva, ki letno s pridobitno dejavnostjo ne zaslužijo več kot pet tisoč evrov, ki nimajo za cilj doseganje dobička, v njih delujejo v glavnem prostovoljci in prodajajo po cenah, ki so nižje od tistih, ki jih za podobne storitve ali dobave zaračunavajo zavezanci za DDV. Če društvo ali katera druga nepridobitna organizacija preseže pet tisoč evrov na leto, pa mu na priložnostnih dogodkih, ki jih organizira za namensko zbiranje sredstev za društvo, vseeno ni treba izdajati računov.
Kako obvladati članarino?
Ob novosti pa se društvom postavljajo številna nova vprašanja o izdajanju računov. Med bolj žgočimi je, kakšen je »status« članarine, pravijo v Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij - CNVOS. Kar ni nič nenavadnega, saj je zadeva precej zapletena. Če društvo članarino porabi izključno za svoje delovanje, denimo za najemnino za prostor, elektriko, pisarniški material, potem se prejeta članarina ne šteje v kvoto pet tisoč evrov, saj ne gre za opravljanje storitve ali prodajo blaga, temveč za neobdavčljiv prihodek. Položaj postane zapleten takrat, ko društvo del članarine porabi za to, da svojim članom nekaj konkretnega ponudi, denimo izlet ali vadbo.
Če gre članarina za izlet, se šteje v pet tisoč evrov
Poglejmo primer. Letna članarina društva je 20 evrov. Če društvo vseh 20 evrov porabi za svoje delovanje, članarina ne gre v kvoto pet tisoč evrov. Če pa gre denimo pet od 20 evrov članarine za društveni izlet, se teh pet evrov šteje v kvoto petih tisočakov, saj društvo opravi neko storitev za člana, torej organizacijo izleta. Preostalih 15 evrov pa se ne prišteva k prihodkom društva iz pridobitne dejavnosti, ker so šli za njegovo delovanje.
Kdaj se izda račun za članarino
Z vidika izdajanja računov po novem sicer velja, da društvo, ki s pridobitno dejavnostjo ne dosega pet tisoč evrov oziroma predvideva, da jih ne bo, v nobenem primeru ne izda računa za članarino. Če pa društvo presega pet tisoč evrov, mora, če del članarine porabi za pridobitno dejavnost, za članarino izdati račun.
Je razlika med gotovino in neposrednimi nakazili?
V društvih je tudi nekaj dilem o tem, ali je pomembno, ali je nekaj plačano z gotovino ali ne. Torej, ali se v kvoto pet tisoč evrov šteje tudi prihodek, ki je bil nakazan neposredno na transakcijski račun. S tega vidika ni razlik, pojasnjujejo na CNVOS, tako gotovinska plačila kot negotovinska se štejejo kot prihodki iz pridobitne dejavnosti. Zmeda verjetno nastane zaradi tega, ker sicer velja, da računa, ki je plačan z neposrednim nakazilom na transakcijski račun, ni treba davčno potrditi.
V prihodnjih prispevkih bomo nadalje pojasnjevali izjeme za društva pri izdajanju računov, saj je nerešenih še precej vprašanj.
Teja Grapulin, 08.06.2016, Finance 110/2016