PKP7 prinaša spremembe ukrepa delnega povračila nekritih fiksnih stroškov in sicer se spreminja omejitev višine na zaposlene ter način ugotavljanja upada prihodkov.
1. Omejitev višine na zaposlenega
Višina nekritih fiksnih stroškov ne sme presegati:
- 1.000 EUR mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, v upravičenem obdobju, če so prihodki od prodaje upadli za 30% do vključno 70%,
- 2.000 EUR mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, v upravičenem obdobju, če so prihodki od prodaje upadli za več kot 70%.
Kot zaposleni se štejejo zaposleni po pogodbi o zaposlitvi za določen in nedoločen čas, pri čemer se upošteva povprečno število zaposlenih v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020.
Povprečno število zaposlenih se izračuna kot število delovnih ur v prej navedenem obdobju, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in nadomestila plače, ki bremenijo delodajalca (bolezen, poškodba pri delu in izven dela ter poklicne bolezni), v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobje (2088), in sicer na dve decimalki natančno. Upravičenec, ki bo uveljavljal višje povračilo glede na povprečno število zaposlenih, bo moral dopolniti že oddano vlogo oziroma oddati novo vlogo v 15 dneh od uveljavitve zakona. Razliko prejme do 31. 1. 2021.
V primeru, da upravičenec ne bo dopolnjeval vloge, bo davčni organ po uradni dolžnosti razliko do polne vrednosti povračila upravičencu izplačal do 31. 1. 2021 (2.000 eurov/zaposlenega za nedoločen čas v primeru, da so prihodki od prodaje upadli za več kot 70%, ob upoštevanju vseh ostalih omejitev - izračunane višine in neto izgube).
2. Neto izguba pri samozaposlenih
Višina nekritih fiksnih stroškov ne sme presegati 90% neto izgube (AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020 - polje 20).
3. Ugotavljanja upada prihodkov
Poleg izračuna absolutnega zneska upada prihodov od prodaje, ima upravičenec možnost izračunati upad prihodkov od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč.
Na ta način so iz vpliva na upravičenost do pomoči izvzeti prihodki, ki so posledica dodatnega zaposlovanja ali investicij.
Primer v komentarju vladnega predloga:
- Prihodki od prodaje 4/4 2019: 500.000 EUR
- Prihodki od prodaje 4/4 2020: 450.000 EUR
- Povprečno število zaposlenih 4/4 2019: 10
- Povprečno število zaposlenih 4/4 2020: 12
- OOS, brez zemljišč 31.12.2019: 100.000 EUR
- OOS, brez zemljišč 31.12.2020: 150.000 EUR
1) Upad prihodkov od prodaje
(1-B/A) * 100 = 10%
2) Upad prihodkov od prodaje glede na povprečno število zaposlenih:
(1-(B/D)/(A/C)) * 100 = 25%
3) Upad prihodkov od prodaje glede na OOS, brez zemljišč
(1-(B/F)/(A/E)) * 100 = 40%
Vlagatelj, ki ugotavlja upad prihodkov glede na povprečno število zaposlenih ali osnovnih sredstev, vloži dopolnitev izjave oziroma novo izjavo v 15 dneh od uveljavitve zakona, razlika do polne vrednosti povračila pa se mu izplača do 31. 1. 2021.
Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZIUPDV in ZZUOOP se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020, v primerjavi z letom 2019, upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019.
Merila sorazmernosti določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom. Vsebina le-tega še ni znana (datum pisanja 30.12.2020).
S tem predpisom bodo v poštev pri zakonu prišli delodajalci, ki so v letu 2020 razširili svojo dejavnost ali pa zaposlili nove delavce in pravzaprav primerjava obsega dejavnosti in s tem prihodkov v 2020 napram 2019 ni mogoča.
Seveda pa je še vedno obvezna neto izguba kot eden izmed pogojev za upravičenost.
Pričakujemo, da bo v prihajajočem tednu glede ukrepa znano že kaj več.
VIR: Svetovanje.si, Jasmina Malnar Molek, Mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 30.12.2020