Dopolnilna dejavnost na kmetiji omogoča boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči ter pridobivanje dodatnega dohodka, pri tem pa lahko kmetje unovčijo svoje delo in znanje, naravne pogoje, kmetijske pridelke, gozdne sortimente ter razpoložljivo opremo in stroje. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji opredeljuje Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR in 26/14), v nadaljevanju Zkme, ter Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 58/14), v nadaljevanju Uredba.

Skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) je davčni zavezanec vsaka domača ali tuja pravna oziroma fizična oseba, ki samostojno opravlja ekonomsko dejavnost, ne glede ali ustvarja dobiček ali izgubo. Ne glede na navedeno se seveda ni potrebno vsem vključiti v sistem obračunavanja DDV, torej niso vsi dolžni pridobiti t.i. identifikacijske številke (ID).

Z novo delovno reformo konec leta 2013 začne veljati tudi institut ekonomsko odvisne osebe. Posebnega zakona, ki bi ekonomsko odvisne osebe podrobneje urejal, letos še ne bo, pravijo na ministrstvu za delo. To pomeni, da se boste z vašim izvajalcem, ki dela prek espeja, dogovarjali sami.

80% prihodkov mora espe dobiti od enega naročnika, da ima status ekonomsko odvisne osebe. 95 tisoč samozaposlenih je bilo prijavljenih junija letos.

Z novim letom bodo veljala tudi nova pravila za osebno dopolnilno delo. Uvaja se namreč sistem vrednotnic za opravljanje določenega dela. A seznama del, ki se bodo po novem štela za osebno dopolnilno delo, ministrstvo za delo še ni pripravilo.

Po zakonu o preprečevanju dela na črno, kjer je urejeno osebno dopolnilno delo, ima minister sicer do konca leta čas za pripravo pravilnika. Vendar pa se že zdaj marsikdo sprašuje, ali naj počaka na novo ureditev ali naj še letos priglasi osebno dopolnilno delo po starem sistemu. Prav tako ni jasno, kako bo izveden prehod zdajšnjih izvajalcev te vrste dela na novi sistem. Na ministrstvu pravijo le, da je akt trenutno v fazi delovnega gradiva, ne pa tudi, kdaj bo objavljen.

Samostojni podjetniki z obračunano minimalno plačo resda plačajo manj prispevkov, vendar jim bo zaradi tega tudi njihova javna pokojnina vse prej kot zadoščala za dostojno življenje
Plače v Sloveniji so zelo obremenjene s prispevki in davki, zato se tisti z višjimi prejemki zatekajo k ustanavljanju espejev, kjer si nato obračunavajo minimalno plačo. Zdajšnje ugodnosti takih prihrankov pa se bodo razblinile ob pogledu na prvo javno pokojnino, zato je treba za dostojno pokojnino čim prej začeti dodatno varčevati.

Podjetja z območij, kjer je brezposelnost zelo visoka, lahko pri zaposlitvi težje zaposljivih brezposelnih pridobijo subvencijo v višini pet tisoč evrov.