Zakaj družinska podjetja bilanc ne bi smela zapostavljati

Zunanji vlagatelji niso nekdo, ki nam bo odvzel možnost odločanja in nas prisilil v napačne odločitve, temveč lahko v zaprto družinsko okolje in miselnost prinesejo ne le svež kapital, temveč tudi znanje, poslovne povezave in s tem razcvet posla.

Poslovni izid, vsaj tisti »na papirju«, je za majhna družinska podjetja bolj malo pomemben podatek, vsaj dokler zaslužek zadostuje za pokrivanje stroškov. Veliko drugih področij je pomembnejših, od preživetja same družine, zadovoljstva članov z delom v podjetju, zadovoljnih strank. V tem se podjetja v družinski lasti pomembno razlikujejo od tistih, kjer je bistvo lastništva večanje vrednosti vložka v podjetje. In še ena pomembna razlika pri finančnem poslovanju je; pri podjetjih v družinski lasti težko ločimo sredstva podjetja od sredstev družine. In ravno zato, ker te ločnice pogosto ni, so finance poleg nasledstva ena najbolj žgočih tem družinskega podjetništva. Družina in podjetje, oba za svoje delovanje potrebujeta denar, ki prihaja iz istega vira. Če denar vlagamo v poslovanje, je prikrajšana družina, če pa si več privoščimo v zasebne namene, se kmalu pozna primanjkljaj v poslovanju.

To se kaže v obdobjih slabe likvidnosti, ko domači zaposleni dobijo izplačan le del plače ali pa morajo nanjo počakati, in v boljših časih, ko večja likvidnost podjetja pomeni možnost investicije, ne le v rast podjetja, ampak tudi avto ali hišo. Ne zgodi se redko, ko banke ob prošnji za posojilo povprašajo podjetnika, kdo mu dolguje sredstva v postavki finančne terjatve. V resnici pa gre pogosto za posojilo podjetja njegovemu lastniku, s katerim je kupil prej omenjena avto ali hišo. Pod določenimi pogoji to ni nič nezakonitega, le lepo nakazuje na neločena sredstva družine in podjetja in je vzrok za navedeno v nadaljevanju.

V pogovoru z družinskimi podjetniki pred kratkim sem jih več vprašala, ali bi vedeli povedati, koliko so imeli prihodkov v preteklem letu ali dveh. Večinoma so se nasmehnili, da bi za ta podatek morala vprašati računovodkinjo, saj je to njeno delo. Njih zanima le, da je dobiček čim manjši, saj je osnova za odmero davka.

Za družinska podjetja finančni menedžment večinoma pomeni računovodska in knjigovodska dela. Vendar to ne drži in dokler ne bodo zaznala pomembnosti finančnega upravljanja, ne bodo dosegla svojega razvojnega potenciala, saj, denimo, zaprtost pred zunanjim kapitalom lahko pomeni nevidno oviro za razvoj posla. Strokovnjaki svetujejo, da bi moral imeti vsak lastnik družinskega podjetja tesen stik s svojim finančnim svetovalcem, in opozarjajo na posledice, ki jih lahko prinese zapostavljanje finančne funkcije.

Finančni svetovalec bi nam na primer svetoval spremljanje finančnih kazalnikov, še posebej gibanje prihodkov med poslovnim letom ali vsaj ob polletju. Vedeti moramo, »kje smo in kako nam gre«. Če je naš poslovni model enak kot minula leta, lahko primerjamo gibanje prihodkov in zaznamo odstopanja. Pri povečanju prihodkov lahko nastanejo težave z likvidnostjo, saj bomo imeli zaradi zamika plačil več odprtih terjatev do kupcev, zmanjkalo pa nam bo za financiranje obratnih sredstev. Če takšne in podobne situacije zaznamo pravočasno, se nanje lahko pripravimo s črpanjem kratkoročnega posojila ali podobnimi instrumenti.

Vendar pa slovenska družinska podjetja niso naklonjena financiranju posla s tujimi sredstvi. »Ne sposojajte si denarja in ne dovolite zunanjim lastnikom vstopa v družinsko podjetje,« je položeno na srce naslednikom v družinskih podjetjih. V obdobju ustanavljanja podjetja oziroma dokler le lahko, se financirajo s sredstvi ožje in širše družine, prijateljev, pozneje z denarnim tokom in reinvestiranimi dobički, redkeje s pomočjo bank.

V času rasti pa podjetja potrebujejo zunanje financiranje. Nekatere banke so le prepoznale zanesljivost družinskih podjetij. Ta so namreč hvaležen posojilojemalec, saj za izposojeno ne jamčijo le z vsem svojim finančnim premoženjem, temveč tudi z družinskim imenom in družinskim zakladom - njihovim poslom. Banke zato pri odobravanju posojil upoštevajo družinsko lastništvo kot prednost in se poskušajo približati malim podjetjem. Največja slovenska banka je na primer ustanovila center inovativnega podjetništva, kjer združuje mala podjetja, jim svetuje, zagotavlja prostore za delovanje. Želi pa se približati tudi družinskim podjetjem, v ta namen denimo gosti srečanja slovenskega Združenja družinskih podjetij. Zato pri komuniciranju z banko le poudarite, da gre za družinsko podjetje.

V vsej ponudbi možnih oblik financiranja rasti podjetja so banke za družinska podjetja še najbolj sprejemljive, saj z izposojo denarja ne pridobijo lastniškega in še pomembneje, upravljavskega deleža v podjetju. Družinska podjetja se namreč na daleč izogibajo zunanjim solastnikom. Še zunanjega menedžerja spustijo v svoj krog le v najslabšem primeru, ko podjetje nima primernega naslednika v okviru družine. Tudi s svojimi dolgoletnimi zaposlenimi neradi delijo delež v podjetju. Pa vendar v razmislek: zunanji vlagatelji niso nekdo, ki nam bo odvzel možnost odločanja in nas prisilil v napačne odločitve, tudi oni želijo skrbeti za oplemenitenje svojega kapitala in vlagatelji so večinoma osebe z bogatimi poslovnimi izkušnjami. Ti lahko v zaprto družinsko okolje in miselnost prinesejo ne le svež kapital, temveč tudi znanje, povezave s poslovnimi partnerji, poznavanje tujih trgov in s tem razcvet posla, ki mu je lahko manjkalo le nekaj svežega vetra v jadra.