Najbolj strogi so na finančni upravi in delovnem inšpektoratu, največ opominov izdaja tržni inšpektorat
Inšpektorji so lani izrekli za 16 odstotkov več prekrškovnih ukrepov kot leto prej. Največ ukrepov (upravnih in prekrškovnih) so izrekli na uradu za varno hrano, tržnem in delovnem inšpektoratu ter finančni upravi. Na inšpektoratih sicer tarnajo, da imajo premalo kadra, sedanji zaposleni pa so že precej v letih. Pogledali smo, kako so lani delali za gospodarstvo najpomembnejši inšpektorati.

Največ inšpekcijskih nadzorov in pregledov so lani opravili na uradu za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

V okviru skoraj 20 tisoč inšpekcijskih nadzorov so opravili 345 tisoč inšpekcijskih pregledov, kaže poročilo inšpekcijskega sveta za lani. Inšpektorji namreč običajno v okviru enega inšpekcijskega nadzora opravijo več inšpekcijskih pregledov različnih področij. Po številu nadzorov sledijo zdravstveni inšpektorji (17 tisoč nadzorov), tržni (14 tisoč) in delovni inšpektorji (11 tisoč nadzorov). Finančna uprava (Furs) je lani opravila slabih sedem tisoč nadzorov oziroma dobrih deset tisoč pregledov.

Najbolj razumevajoči tržni inšpektorji

V povprečju so inšpektorji v enem nadzoru opravili 4,3 inšpekcijskega pregleda, ukrep (globe, opozorila oziroma opomine, prepoved dejavnosti in podobno) pa so izrekli na vsakih deset opravljenih pregledov. Inšpektorji lahko ob pregledu oziroma nadzoru izdajo tudi opozorilo ali opomin, če gre za manjši prekršek ali pa če je kršitelj prekršek popravil že pred izdajo odločbe. Največ opozoril in opominov so lani izdali na tržnem inšpektoratu, in sicer dobrih deset tisoč. Glede na vse izrečene ukrepe pa kaže, da so tržni inšpektorji pri pregledih precej razumevajoči, saj so opozarjali v 70 odstotkih izrečenih ukrepov. Delovni inšpektorji so izdali opozorilo v tretjini primerov, Fursovi inšpektorji pa so opozarjali pri vsakem petem ukrepu.

Delovni inšpektorji največkrat finančno kaznovali

Največ prepovedi opravljanja dejavnosti so izrekli delovni inšpektorji (492 prepovedi), ki so tudi največkrat finančno kaznovali kršitelje - bodisi z globami bodisi plačilnimi nalogi (2.932 glob in plačilnih nalogov). Glede na vse izrečene ukrepe je bil delež izrečenih glob in plačilnih nalogov največji na Fursu - vsak tretji izrečeni ukrep je bila namreč globa ali plačilni nalog. Velik delež imajo tudi na inšpektoratu za infrastrukturo, medtem ko tržni inšpektorat kaznuje z globo oziroma plačilnim nalogom v vsakem dobrem petem primeru.

Za polovico manj pritožb zoper izrečene ukrepe

Kršitelji se zoper izdane ukrepe redko pritožujejo - lani je bilo vloženih skupaj le tri odstotke pritožb in zahtev za sodno varstvo. Glede na leto prej je bilo lani vloženih za polovico manj pritožb in zahtev za sodno varstvo.
V pritožbenih postopkih je bilo v povprečju uspešnih 26,7 odstotka pritožb, medtem ko v zahtevah za sodno varstvo 37,3 odstotka. Tako je denimo na delovnem inšpektoratu bilo uspešnih skoraj polovica pritožb in zahtev za sodno varstvo, na Fursu dobra tretjina, na tržnem inšpektoratu pa dobra četrtina.

Kadrovsko podhranjeni, sicer bi bilo nadzora še več

Na kadrovskem področju pa večina inšpektoratov tarna, da so podhranjeni. Število inšpektorjev je sicer lani glede na leto prej ostalo enako, največ inšpektorjev pa imajo na Fursu. V povprečju je slovenski inšpektor lani končal 83,4 nadzora in obravnaval 83 upravnih ter 12 prekrškovnih zadev.
Da so inšpektorji preobremenjeni, trdijo na tržnem inšpektoratu, kjer si tudi želijo, da bi na vsaki njihovi območni enoti zaposlili še enega pravnika, ki bi pomagal inšpektorjem. Opozarjajo tudi, da težko najdejo primerne kadre, ko pa jih le usposobijo, jih večinoma zaradi prenizke plače v razmerju do velike obremenjenosti in odgovornosti zapustijo.
Na uradu za meroslovje opozarjajo na premalo inšpektorjev, zaradi česar ne morejo izvajati obsežnejšega meroslovnega nadzora. Spomnimo, meroslovni inšpektorji preverjajo denimo ustreznost kozarcev v gostinskih lokalih, v sodelovanju z drugimi inšpektorati pa tudi nadzirajo taksimetre in promet z izdelki iz plemenitih kovin (naložbeno zlato in srebro).

Težava tudi visoka starost inšpektorjev

Na Fursu pravijo, da kljub združitvi inšpektorjev nekdanje davčne in carinske uprave teh še vedno ni dovolj. Prav tako znaša povprečna starost inšpektorjev slabih 50 let. »Ker je učinkovitost nadzora možno zagotoviti le s postopnim oblikovanjem mladega kadra, ki svoje praktične izkušnje pridobi med delom, se lahko inšpektor oblikuje v približno petih letih,« pravijo na Fursu. Ocenjujejo, da bi dodatno potrebovali vsaj še 80 do sto inšpektorjev.
Tudi na delovnem inšpektoratu opozarjajo na visoko povprečno starost inšpektorjev - 50 let, zaradi česar se spopadajo tudi z velikim deležem bolniških odsotnosti.

Furs: Vodenje inšpekcijskega postopka je preveč birokratsko

Furs je v poročilu zapisal, da so se v zadnjem obdobju izrazito spremenili načini, oblike in razsežnosti davčnih utaj, ki se pogosto dogajajo v več državah hkrati. Nadzori so zato kompleksnejši, zahtevnejši in dolgotrajnejši. Ugotavljajo, da je v Sloveniji nizka stopnja prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti v državi, prav tako se inšpektorji čedalje pogosteje srečujejo tudi z izogibanjem zavezancev inšpekcijskemu nadzoru. Več težav je tudi pri komunikaciji z zavezanci, saj ti poslujejo samo s hišnimi predalčniki ali pa so zakoniti zastopniki pravnih oseb tujci, ki se jih ne da kontaktirati. Opozarjajo tudi, da je vodenje upravnega oziroma inšpekcijskega postopka preveč zamudno in birokratsko.

Vse več kršitev pri civilnopravnih pogodbah

Na delovnem inšpektoratu opažajo, da je kljub boljšim gospodarskim razmeram še vedno največ kršitev delovnopravne zakonodaje finančne narave (neizplačilo plač, prispevkov in podobno). Lani se je nadaljeval tudi trend na področju prepovedi sklepanja pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih - podjetja so namreč sklepala pogodbe denimo z espeji, čeprav so bili prisotni elementi delovnega razmerja. Opozorili so na problematiko verižnega ustanavljanja večjega števila podjetij, prav tako se število kršitev na področju varnosti in zdravja delavcev stalno povečuje, nizki sta tudi stopnji odgovornosti delodajalcev in empatije do delavcev.
Opazili so tudi zvišano stopnjo verbalne agresivnosti udeležencev inšpekcijskih postopkov, lani je bilo tudi nekaj primerov ogrožanja varnosti inšpektorjev. Kakšne spremembe si želijo inšpektorji za delo, predstavljamo v okvirju.

Sodniki znižajo ali odpravijo kazni, zato se kršitve ponavljajo

Na tržnem inšpektoratu opažajo, da v prekrškovnih postopkih čedalje bolj namesto kršiteljev samih sodelujejo njihovi odvetniki, več je tudi zahtev za sodno varstvo, v katerih sodniki potrdijo odločitev inšpektorja, a kršitelju zmanjšajo višino globe pod v zakonu predvideno najnižjo raven ali pa izrečejo opomin. Zaradi tega kršitelji ponavljajo iste prekrške, ugotav¬ljajo na tržnem inšpektoratu. Opozarjajo tudi na prijavitelje, ki pričakujejo, da bodo s pomočjo inšpekcije razreševali osebne spore in zamere, in ko z izidom niso zadovoljni, pošiljajo pritožbe zoper delo inšpektorjev.

Kaj inšpektorji nadzirajo letos

Ministrstvo za javno upravo je marca objavilo strateške usmeritve inšpektoratov za letos. Tako denimo inšpektorat za delo načrtuje, da bodo njegovi inšpektorji opravili letos 8.500 inšpekcijskih pregledov na področju delovnih razmerij, 7.400 pregledov na področju varnosti in zdravja pri delu in okoli sto nadzorov na področju socialnih zadev.
Furs bo letos opravljal davčne inšpekcijske nadzore, davčne nadzore posameznega področja poslovanja in druge finančne nadzore, medtem ko bo tržni inšpektorat letos usmerjen predvsem na področje varstva potrošnikov ter na področje skladnosti in varnosti neživilskih proizvodov.
Minister Boris Koprivnikar je sicer opozoril inšpektorje tudi na varovanje identitete prijaviteljev. Na ministrstvo so se namreč že večkrat pritožili, da je bila identiteta v inšpekcijskih postopkih razkrita, čeprav so izrecno navedli, da želijo ostati anonimni.

 

Kakšne spremembe si želi delovna inšpekcija

• Enako bi obdavčili vse oblike dela, da bi se izognili številnim kršitvam in zlorabam zakonodaje.
• Natančneje bi opredelili elemente delovnega razmerja za lažji nadzor.
• Trajanje poskusnega dela naj bo odvisno od zahtevnosti dela, hkrati bi z dodatnimi varovalkami radi zmanjšali zlorabo instituta v izogib plačilu odpravnine.
• Delodajalci naj na sedežu hranijo vso delovnopravno dokumentacijo.
• Omejili bi število podizvajalcev na gradbiščih, z željo po večji preglednosti in večji odgovornosti glavnega izvajalca.
• Pri projektih, ki se večinoma financirajo z javnim denarjem, naj bi bil pogoj za izvedbo tudi, da mora glavni izvajalec z lastnimi delavci izvesti vsaj polovico del.
• Želijo sankcionirati primere kršitev vodenja, hrambe ali posodabljanja evidenc. Prav tako želijo uvesti obvezno dnevno vpisovanje časa prihoda in odhoda na delo za lažje ugotavljanje zagotavljanja počitkov. Želijo jasnejšo opredelitev nadurnega dela kot tudi časovne omejitve pri zaposlitvi s krajšim delovnim časom.
• Želijo tudi minimalne standarde oziroma ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred nadlegovanjem in trpinčenjem na delovnem mestu.
• Nekatere kršitve želijo dodatno opredeliti kot prekrške, denimo kršitve v zvezi s prevozom na delo, neustreznim plačilom za delo v tujini, nadomestilom za prehrano, kriteriji za odmero dopusta ...
• Želijo urediti kaznovanje primerov posredovanja del delavcev, ki niso zaposleni pri delodajalcu uporabniku, saj ugotavljajo, da so pravne osebe ustanovljene zgolj zato, da izplačujejo plače, kar samo navidezno pomeni, da ni vseh elementov delovnega razmerja.
• Ob odjavi delavca iz socialnega zavarovanja naj bi delodajalec predložil dokazila o prenehanju pogodbe o zaposlitvi (odpoved).
• Želijo čimprejšnjo spletno prijavo nezgod na delovnih mestih kot tudi spremembe na področju varnosti in zdravja pri delu.

Finance.si, Lana Dakić, 28.04.2016  82/2016