Z obveznim pobotom je država povzročila med podjetji veliko zmede, ki jo zdaj poskuša odpraviti s popravki zakona.
Novela zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki so jo pripravili na finančnem ministrstvu, zdaj pojasnjuje številne nejasnosti, ki so se pokazale že aprila pri prvem obveznem pobotu. Predlog zakona je vlada potrdila 14. septembra, državni zbor pa ga sprejema po skrajšanem postopku.
Najpomembnejše novosti:
1. Presečni dan. Po zdajšnji ureditvi je treba vpisati v pobot obveznost, s katero je dolžnik prišel v zamudo, dan pred obveznim pobotom. Predlog zakona določa, da se v pobot vpišejo obveznosti, zapadle v mesecu pred mesecem pobota. S tem so uskladili vpisovanje obveznosti v pobot z računovodskimi načeli pri knjiženju poslovnih dogodkov.
2. Najmanjši znesek. Veljavni zakon ne omejuje najmanjšega zneska, ki mora biti vpisan v obvezni večstranski pobot. Predlog zakona zdaj določa minimalni znesek, ki mora biti vpisan v pobot v vrednosti 250 evrov. Z omejitvijo najmanjšega zneska želijo podjetjem olajšati administrativno breme, saj pri zelo majhnih zneskih stroški obdelave terjatve lahko presegajo njeno vrednost.
3. Mednarodni element. Predlog zakona določa, katere določbe zakona se uporabljajo v razmerjih z mednarodnim elementom, pri čemer velja, da se zakon uporablja vedno, kadar sta upnik in dolžnik vpisana v poslovni register v Republiki Sloveniji.
4. Oprostitve vpisa v pobot. Zakon določa oprostitve sicer obveznega vpisa obveznosti v pobot za obveznosti, ki:
obstajajo med osebami, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, veljajo za povezane osebe,
jo je upnik prenesel na osebo, ki odkup terjatev opravlja v okviru svoje glavne dejavnosti,
bo po dogovoru med upnikom in dolžnikom prenehala v mesecu, ki sledi mesecu nastanka zamude.
Iz doslej opravljenih obveznih večstranskih pobotov so namreč ugotovili, da v teh primerih obvezni večstranski pobot ne dosega svojega namena, saj gre za obveznosti, ki ne ogrožajo plačilne discipline.
5. Kdaj začne teči plačilni rok. Po zdajšnji ureditvi začne teči rok za plačilo ob dostavi blaga ali izvedbi storitve. Predlog zakona pa začetek plačilnega roka veže na prejem računa. S to spremembo naj bi odpravili težave, ko upnik ni izdal ali ni želel izdati računa, s katerim bi dolžnik knjižil poslovni dogodek. Predlog zakona tudi določa subsidiarna pravila za določitev začetka plačilnega roka, ki se uporabijo, če je dan prejema računa sporen, če je bil račun prejet pred dnem dobave blaga ali izvedbe storitve oziroma če je bil dogovorjen rok za pregled.
6. Razmerja s solidarnimi dolžniki in upniki. Predlog zakona določa, da se solidarni dolžniki medsebojno dogovorijo, kdo bo prijavil denarno obveznost v pobot, sicer vsi solidarni dolžniki kršijo zakon. Pri solidarnih upnikih pa dolžnik lahko prijavi svojo obveznost proti tistemu upniku, ki ga izbere.
7. Obročna plačila. Predlog zakona določa, da se pri obročnih plačilih zakon uporablja za vsak obrok posebej (v skladu z direktivo 2011/7/EU).
8. Nadzorni organi. Predlog zakona kot organe, pristojne za nadzor, določa davčno upravo, tržni inšpektorat in carinsko upravo. Tako zakonodajalec sledi mnenju inšpekcijskega sveta, da mora biti nadzorni organ jasno določen.
9. Pristojnost davčne uprave. S spremembo 17. člena zakona upravljavcu obveznega večstranskega pobota nalagajo, naj davčni upravi posreduje podatke o obveznostih dolžnikov do posameznih upnikov, ki niso bile pobotane. Navedene podatke lahko davčna uprava uporabi za izdajo sklepov o izvršbi na denarno terjatev
Objavljeno: Finance, 26.9.2011, www.finance.si, Avtor: Petra Marcon