Po predlogu zakona naj bi bili zavezanci za uporabo davčnih blagajn vse pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino.

Po mnenju gospodarske zbornice, zbornice davčnih svetovalcev, trgovinske zbornice in obrtno-podjetniške zbornice bi morali izvzeti osebe, ki imajo v zadnjih zaporednih 12 mesecih manj kot šest tisoč evrov gotovinskega prometa. Poleg njih pa tudi tiste, ki s svojim sistemom notranjega nadzora zagotavljajo verodostojnost podatkov pri poslovanju z gotovino (denimo veliki trgovski centri). Podzakonski predpis bi določil točne pogoje za ustreznost notranjega nadzora.

Račun hraniti cel dan
Kupci bi morali hraniti račun do konca istega dne, ko so opravili nakup, in ne le v poslovnih prostorih prodajalca, kot predvideva zdajšnji predlog zakona. Poslovni prostor nekaterih prodajalcev je namreč nejasen, denimo tistih na javnih prostorih (tržnici).

Ista blagajna za več uporabnikov
Ker imajo nekateri zavezanci majhne poslovne prostore in imajo registrsko blagajno skupno še s kom, bi morali zagotoviti, da bi tudi isto davčno blagajno lahko uporabljajo več uporabnikov. Zakon bi moral tudi upoštevati, da vsi prodajalci nimajo tehničnih možnosti dostopa do interneta in s tem spletne povezave z Dursom.
Za kupce, ki ne bodo sprejeli računa in ga hranili do konca istega dne, bi morali uvesti kazni, sicer zakona ne bodo upoštevali. Zbornice predlagajo globo od 50 do 500 evrov.

Kdo bo plačal blagajne
Predlagatelji sprememb predloga zakona se seveda zavzemajo tudi za čim nižji strošek, ki ga bodo imeli zavezanci z uvedbo davčnih blagajn. Država naj bi jim vloženi denar povrnila prek odbitka pri plačilu davka od prihodkov pravnih oseb oziroma od dejavnosti.

Objavljeno: Finance, 31.5.2011, http://www.finance.si/, Avtor: Stane Petavs