Čakanje na delo in delo s skrajšanim delovnim časom sta ukrepa, ki sta namenjena ohranjanju zaposlitve. Zato so se omejitve glede odpuščanja delavcev iz poslovnega razloga, ki čakajo na delo in delavcev, ki delajo, s sprejemanjem novih interventnih zakonov stopnjevale. Omejitve pa so tudi pri delu s skrajšanim delovnim časom.

Čakanje na delo
ZIUZEOP omejitev glede odpuščanja delavcev iz poslovnega razloga ni imel. Ne glede delavcev, ki so čakali na delo, niti glede delavcev, ki so v tem času delali.
Prepoved glede odpuščanja delavcev iz poslovnega razloga je bila prvič uzakonjena v tretjem interventnem zakonu (ZIUOOPE). Določeno je bilo, da delodajalec ne sme odpustiti delavca v času prejemanja nadomestila plače (32/6 ZIUOOPE). Zakon sicer ni izrecno določal, da se prepoved nanaša le na poslovni razlog, vendar po namenski razlagi te določbe o tem ni dvoma. Kršitev te prepovedi ni bila sankcionirana kot prekršek.

Četrti interventni zakon (ZIUPDV) je določal, da v obdobju prejemanja nadomestila plače iz naslova začasnega čakanja na delo, delodajalec iz poslovnega razloga ne sme odpustiti delavca, za katerega je uveljavljal povračilo nadomestila plače. Prav tako ni smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, ki so delali, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po ZIUOOPE ali ZIUZEOP (10/6 ZIUPDV). Peti interventni zakon (ZZUOOP) vsebuje enako določbo, le da jo še pri večjem številu delavcev dopolnjuje s pogojem, da delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije niti po  ZIUPDV (76/6 ZZUOOP).

Kršitev prepovedi odpuščanja iz poslovnega razloga je prekršek, za katerega je predpisana globa le po ZIUPDV. V primeru kršitve, delodajalec ni obvezan vračati povrnjenih nadomestil plač, po nobenem interventnem zakonu, razen če bi prejel povrnitev nadomestila tudi za čas, v katerem delavec ne bi smel čakati na delo (npr. v času teka odpovednega roka ipd.).

Če je delodajalec kršil prepoved in je delavcem vseeno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pa odpoved samo zaradi tega dejstva ni nezakonita. In to ne glede na to, ali je ta kršitev prekršek ali ne.

Skrajšan delovni čas
Delodajalec ne sme v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Delavcem, za katere delodajalec ne koristi ukrepa, lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, če ne gre za odpoved večjemu številu delavcev. Razen, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po ZIUOOPE ali ZIUZEOP (18/2 ZIUOOPE).

V primeru kršitve prepovedi odpuščanja iz poslovnega razloga mora prejeta sredstva v celoti vrniti z zakonskimi zamudnimi obrestmi (18/5 ZIUOOPE). Vrniti mora vsa sredstva,  ki jih je prejel za delavce, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Poleg tega je kršitev prekršek, za katerega je predpisana globa (79/1 ZIUOOPE). Če je delodajalec kršil prepoved in je delavcem vseeno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pa odpoved samo zaradi tega dejstva ni nezakonita. In to ne glede na to, ali je ta kršitev prekršek ali ne.

Bi pa moral delodajalec prejeto sibvencijo vrniti tudi v primeru, da je bil delavec na ukrepu v času, ko to ne bi smel biti (npr. v času teka odpovednega roka).

VIR: 1.11.2020, Svetovanje.si, Mag. Nina Scortegagna Kavčnik