Za dopust si morajo tudi šefi vzeti vsaj dva tedna in biti v tem času čim manj dosegljivi.

Če se želite vrniti z dopusta spočiti in pripravljeni na nove izzive, potem na dopustu res odklopite in ne podlezite skušnjavi cenejšega mobilnega gostovanja v drugih državah EU. Ob dobrih pripravah je lahko dopust miren in prijeten.

Koliko časa boste na dopustu, je odvisno od vas – koliko ga potrebujete, kakšna je narava vašega dela, na kakšnem položaju ste. Priporočljivo je vzeti vsaj dva tedna.

»Razmislite glede na izkušnje, koliko potrebujete, da lahko res odklopite, se spočijete,« svetuje psihologinja in psihoterapevtka Katja Z. Istenič. Zato je lahko nekomu dva tedna dovolj, spet drugemu pa veliko ali popolnoma premalo.

Ključ je v dobri pripravi
Da bo dopust res čim bolj miren, so pomembne tudi priprave, te je treba začeti vsaj kakšen teden do dva pred odhodom. Predaja dela pa se naj začne dva dni pred dopustom. »S praktičnimi pripravami se tudi miselno pripravljamo na dopust,« pravi psihologinja. Če ste na ključnem položaju, imenujte osebo, ki bo med vašo odsotnostjo koordinirala delo in reševala morebitne zaplete. Vnaprej razmislite, katere stvari bo treba opraviti v času vaše odsotnosti, pripravite seznam in določite osebe, ki bodo to naredile, ter poskrbite, da imajo vse potrebne informacije. O svoji odsotnosti obvestite tudi stranke, poslovne partnerje ali kupce. Ključne projekte pa poskusite končati, še preden se odpravite na oddih.

Določite zgolj eno kontaktno osebo
Ne pozabite postaviti pravil komuniciranja med vašo odsotnostjo. Dogovorite se, v katerih primerih je nujno vaše posredovanje, kdo vas bo kontaktiral (priporočljivo je, da je to zgolj ena oseba), po kateri poti. Določite tudi uro v dnevu, ko boste dosegljivi. Zunaj tega časa pa je najbolje pospraviti telefon in vse druge naprave, ki bi vas na dopustu napeljale k delu. »Torej fizično umakniti vse naprave,« pojasnjuje sogovornica.

E-pošto preverjajte zvečer
Ob vse nižjih stroških gostovanja v državah EU bo letos skušnjava nenehne dosegljivosti prek mobilnika še večja. A Isteničeva opozarja: »Če se le da, ne preverjamo e-pošte.« Če vam narava dela tega ne dopušča, je najbolje določiti čas v dnevu, ko boste pogledali elektronsko pošto.

»Dobro je, da to ni takoj zjutraj, saj ko zagledamo sporočilo, ko ima nekdo težavo, imamo občutek, da moramo to takoj rešiti,« razlaga Isteničeva. Zato je včasih bolj koristno izbrati čas za e-pošto popoldne ali proti večeru. Zaposleni se pogosto sami znajdejo in rešijo težave čez dan brez vašega posredovanja.

Zaupajte, da znajo tudi sodelavci rešiti kakšno težavo brez vas
Če ugotovite, da se vam ne uspe odklopiti od službe niti za kratek čas, Isteničeva predlaga: »Na listek si zjutraj napišite, kolikokrat boste danes pogledali e-pošto, in si sproti označujte s kljukicami, ko opravite. Tako se boste zavedeli, koliko časa delate za službo.«

Poudarja, da je nenehno preverjanje e-pošte stresno, čeprav se pogosto ljudje tega ne zavedamo: »Ko dobimo e-pošto, smo takoj v iskanju rešitve in o tem razmišljamo tudi, ko nismo več priklopljeni.« Če ste določili kompetentne ljudi, ki vas nadomeščajo, bodo že sami rešili in opravili nalogo.

Vse vas bo počakalo
Čeprav Slovenci na dopustu znamo odklopiti, se pogosto zgodi, da fizično gremo na dopust, miselno pa še kar delamo. »Pomembno se je zavedati, da nas bo vse počakalo in da je za naše delo in učinkovitost zelo pomembno, da si privoščimo dopust in temeljit počitek,« pravi Isteničeva. Zato ne goljufajte samih sebe. »Ne jemljite s sabo knjig, ki se tičejo področja dela. Berite drugo literaturo, pojdite v naravo, ukvarjajte se z družino, športom,« svetuje.

Deloholiki pogosto na športno intenziven dopust
Za kako aktiven dopust se boste odločili, je odvisno od vas in tega, kaj vas najbolj sprošča. Za nekatere je to ležanje na plaži, za druge adrenalinski šport.

»Pri deloholikih in takšnih, ki so na meji deloholizma, opažam, da jim zelo ustreza športno intenziven dopust. Kot so v službi nenehno odzivni, imajo tempo, so pod pritiskom, potrebujejo dogajanje tudi na dopustu,« razlaga Isteničeva. Takšnim se lahko zgodi, da na dopustu zbolijo, ker niso navajeni umirjenega ritma.

Kako do pravega dopusta
V reviji Harvard Business Review so objavili pet nasvetov za dopust, kjer si boste lahko odpočili.

1. Premikajte se – izkoristite dopust za zamenjavo okolja, spremembe, gibajte se, še posebej, če veliko časa v službi preživite v pisarni.
2. Najdite mirno in čudovito okolje – v naravi se lahko odpočijete, si prisluhnete, morda se vam porodi kakšna nova ideja, želja.
3. Spoznajte drugačne, zanimive ljudi, bodite radovedni, iščite priložnosti za druženje tudi z drugače mislečimi.
4. Privoščite si – večina gre na daljši dopust samo enkrat na leto. Dopust naj bi prinašal več zadovoljstva kot materialne dobrine, zato ne bodite zelo varčni.
5. Ne prepustite vsega naključju. Seveda je dobro, da se odklopite od vsakodnevne rutine, a vseeno vnaprej načrtujte vsaj osnove, torej nastanitev, prevoz.

Kako se vrniti
Da bo vrnitev z dopusta čim manj boleča, je koristno nameniti še kakšen dan dopusta za urejanje tekočih zadev doma, pravi Isteničeva. Na portalu The Muse svetujejo, da si že pred odhodom pospravite mizo in tako ustvarite prijetno delovno okolje, ki vas bo pričakalo ob vrnitvi. Ostanite v stikih z ljudmi, ki ste jih spoznali na dopustu, delite slike s prijatelji, poskusite uvesti kakšno spremembo, predvsem pa ne razmišljajte o tem, kako stresno se bo vrniti na delo.

Vir: Finance.si, 25.6.2017, Lana Dakić