Najpozneje od leta 2017 bosta tudi Avstrija in Luk¬semburg poleg drugih držav EU samodejno izmenjevala podatke o obrestih posameznikov od njihovih prihrankov. To pomeni, da bo denimo avstrijska davčna uprava na slovenski Durs samodejno poslala podatke o tem, koliko obresti je na njihovi banki dobil kakšen rezident Slovenije.

Spremembe direktive o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti bodo morale vse članice, tudi Slovenija, v nacionalno zakonodajo prenesti do leta 2016. Direktivo je včeraj potrdil svet EU, potem ko so evropski voditelji na vrhu EU konec prejšnjega tedna sprejeli dogovor o razširitvi pravil o obdavčenju obresti od prihrankov oziroma v tem okviru o samodejni izmenjavi bančnih podatkov zaradi boja proti davčnim utajam. To je bilo mogoče, ker sta naposled vztrajanje pri bančni tajnosti opustila tudi Avstrija in Luksemburg. EU pa bo prav tako začela pogajanja o izmenjavi informacij tudi s Švico, Liechtensteinom, Monakom, San Marinom in Andoro. Po izračunih evropske komisije davčne utaje državljanov EU vsako leto dosežejo vrtoglavih tisoč milijard evrov.

Kakšna je obdavčitev
Obresti na bankah in hranilnicah morajo do konca februarja vsako leto sami prijaviti davkarjem tisti rezidenti fizične osebe, ki so leto prej dobili skupaj več kot tisoč evrov obresti od denarnih depozitov, doseženih v Sloveniji ali drugje v EU. Davek je 25-odstoten in dokončen (torej se zaslužek od obresti ne všteva več v dohodnino), osnova za obdavčitev pa so vse prejete obresti, ki presegajo tisoč evrov. Prejete obresti morajo rezidenti fizične osebe prijaviti tudi, če jih prejmejo v državi, s katero ni samodejne izmenjave podatkov. Sicer kršijo zakonodajo in davke utajujejo.
Podatke o obrestih bodo tako za leto 2016 na davkariji dobivali samodejno v začetku leta 2017 tudi od Avstrije in Luksemburga. Bančne tajnosti v Avstriji in Luksemburgu tako rekoč ne bo več, pravi Gregor Zorman iz avstrijske pisarne Leitner Leitner.
Za vse obresti, ki jih dobite iz držav, ki niso članice EU (denimo iz ZDA), morate oddati napoved 15. v mesecu za prejšnje trimesečje. Tudi za obresti, nižje od tisoč evrov, na katere prav tako plačate davek.

Kaj bo razkrito
Davkarija bo dobila podatke, koliko na primer kak posameznik prejme obresti v Avstriji ali katerikoli drugi članici EU. S tem pa bo lahko ocenila - vsaj približno - tudi to, koliko premoženja ima posameznik naloženega na bankah v Avstriji ali kaki drugi članici EU. Če bo davkarija ocenila, da gre za sumljivo visoko vsoto, bi lahko začela pregled premoženja posameznika oziroma bi lahko preverila, iz katerih dohodkovnih virov ima posameznik toliko premoženja. Predložitev bančnih izpiskov bo slovenska davkarija v tem primeru lahko zahtevala tudi od pristojnega avstrijskega organa. Če bo ugotovila, da posameznik dohodkov ni prijavil in ni plačal ustreznega davka, ga bo lahko po novih določbah zakona o davčnem postopku obdavčila 70-odstotno. Posameznik mora pojasniti - po novem -izvor premoženja za deset let nazaj. Na davkariji tega še ne komentirajo, saj se morajo z načrtovanimi novimi pravili še seznaniti.

 

 Tanja Smrekar Iskrić , Albina Kenda - 25.03.2014   /  Finance 59/2014