Podjetja so zaposlenim že začela izplačevati regres za letos, rok za izplačilo pa je 1. julij. V nadaljevanju je zbranih nekaj pravil, ki jih je dobro poznati pri izplačevanju regresa.​​​​​​

1. Najnižji regres je lahko tudi višji od minimalne plače: Zakon določa, da mora biti regres izplačan vsaj v višini minimalne plače, vendar se lahko znesek glede na kolektivne pogodbe ali panoge tudi poveča. Posebno pozornost velja nameniti panogami kot so gradbeništvo, bančništvo in elektropodjetja. Če vas ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, morate izplačati regres vsaj v višini minimalne plače, ki za letošnje leto znaša 1.253,90 evra.

2. Del regresa je lahko tudi v nedenarni obliki: V nekaterih panogah se lahko del regresa izplača v nedenarni obliki, kot je npr. darilni bon za nakup določenih izdelkov. Vendar pa to velja le, če to omogoča kolektivna pogodba.

3. Ali morajo vsi zaposleni prejeti enak regres? Kolektivne pogodbe na ravni podjetja lahko določajo drugačna pravila izplačila regresa za zaposlene. Vendar pri tem je potrebno biti pozoren, da razlikovanje ne temelji na osebnih okoliščinah in da se s tem delodajalec izogne diskriminaciji.

4. Obdavčitev regresa: Regres je neobdavčen do višine povprečne plače v državi, za februar je po podatkih statističnega urada ta znašala 2.279,52 evra. Če je regres višji, bo razlika obdavčena z dohodnino in obremenjena s prispevki.

5. Pravica do regresa: Pravica do regresa je povezana s pravico do letnega dopusta in velja tudi za zaposlene s krajšim delovnim časom ali tiste, ki so na daljšem bolniškem oz. porodniškem dopustu. Vsak delavec, ki ni zaposlen celotno koledarsko leto, je tako upravičen do sorazmernega dela regresa.

6. Izplačilo v več delih: Regres se lahko izplačuje v več delih, pri čemer je potrebno paziti na pravilno davčno obravnavo posameznega izplačila.

7. Nelikvidnost delodajalca: Skrajni rok za izplačilo regresa je v primerih nelikvidnosti delodajalca 1. november. Za poznejši rok izplačila morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja – možnost poznejšega izplačila, določena v kolektivni pogodbi, in pa nelikvidnost delodajalca. Nelikvidnost delodajalca se opredeljuje kot stanje, v katerem delodajalec v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju.

8. Preveč izplačan regres: Če ste delavcu izplačali več regresa, kot mu pripada, lahko uporabite institut pobota izplačila plače. Vendar pa se za veljavnost pobota zahteva pisno soglasje delavca.

9. Prenehanje delovnega razmerja po izplačilu regresa: Če delodajalec delavcu do julija izplača poln regres, delavec pa oktobra podjetje zapusti, lahko delodajalec od delavca zahteva vračilo sorazmernega dela regresa.

10. Globe za kršitelje: Za neizplačilo ali zamudo pri izplačilu regresa so predvidene visoke kazni za delodajalca. Inšpektorat za delo vsako leto ugotavlja, da se na tem področju dogaja največ prijav in kršitev.

VIR: Dakić, L. (2024). 10 pravil, ki jih morate poznati pri izplačilu regresa. Finance. Pridobljeno iz 10 pravil, ki jih morate poznati pri izplačilu regresa (finance.si)