Načeloma naj bi vsa podjetja izplačala regres do 1. julija, ob tem pa veljajo tudi posebnosti.
Vsem delavcem, ki imajo pravico do letnega dopusta mora delodajalec, v skladu z 131. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) izplačati regres za letni dopust. Pri tem velja omeniti tudi posebne primere:
-če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico tudi le do sorazmernega dela regresa.
-če ima delavec s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
-če delavec dela krajši delovni čas od polnega delovnega časa v skladu s 66. členom ZDR, kar pomeni, da dela v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal. To pomeni, da ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, pa kot delavec, ki dela polni delovni čas. Kar pomeni, da mu je tudi regres izplačan v celoti.
Minimalna višina regresa je določena z minimalno plačo, ki velja na ravni države, kar pomeni, da je letos v skladu s spremembo Zakona o določitvi minimalne plače (ZDMP), višina regresa navzdol omejena z bruto zneskom 734,15 EUR. Navzgor višina izplačanega regresa ni omejena.
Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti pa se lahko določi kasnejši rok izplačila regresa, če nastopi nelikvidnost delodajalca, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
V skladu s 37. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) regres sodi med dohodke iz delovnega razmerja, kar pomeni, da se v skladu s 127. členom ZDoh-2 ob izplačilu regresa obračuna tudi akontacija dohodnine. Če znesek izplačanega regresa presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, se od dela, ki presega 70% navedene poprečne plače, v skladu s 3. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), obračunajo tudi vsi prispevki za socialno varnost. V primeru, da se izplačilo regresa opravi v dveh delih ali več delih, si ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.
V skladu s 35. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) sodi regres med stroške v zvezi z zaposlitvijo, kar pomeni, da so stroški regresa, ne glede na višino izplačila, za izplačevalca davčno priznani v celotnem izplačanem znesku.
Ker je pravica do regresa v neposredni povezavi s pravico do izrabe letnega dopusta naj opozorimo na temeljne lastnosti določanja letnega dopusta. V skladu s 159. členom ZDR ima delavec pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu najmanj v dolžini štirih tednov, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega delovnega časa, saj je minimalno število dni letnega dopusta delavca odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.
Dolžina letnega dopusta je določena s kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, pri čemer je delodajalec dolžan delavca do 31. marca tekočega leta obvestiti o številu dni letnega dopusta za tekoče leto.
V skladu s 161. členom ZDR delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega delovnega časa, kar pomeni, da mu ob izpolnitvi šestmesečnega obdobja pripada tudi pravica do izplačila celotnega regresa.
Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. V skladu s 164. členom ZDR, je ob prenehanju delovnega razmerja delodajalec dolžan dati delavcu potrdilo o izrabi letnega dopusta.
V zvezi s kršitvami zakonskih določb o izplačilu regresa 231. člen ZDR določa plačilo globe od 750 do 2.000 evrov, če delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, delavcu ne izplača regresa ali ga ne obvesti o odmeri letnega dopusta v skladu z določbami ZDR.